Page 101 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 101
tehnično in digitalno domišljen pristop k racionalizaciji porabe pitne vode
Je pa človek s svojim tehnološkim razvojem iz naravnega toka potova-
nja vode iztrgal del za svoje potrebe. Svobodne kapljice, potočke, studen-
ce je »ujel« v vodohrane. Po vodovodnih ceveh jih potiska do potrošnikov
v stanovanja v nebotičnikih itd., od koder po kanalizacijskih kanalih, na-
ložene z vsemi mogočimi odplakami, odnašajo to, kar je ljudem umazano
in po pravilu smrdi. Skratka, voda, ki jo človek zajame za svoje potrebe, bo
tako ali drugače tepena. Sreča v nesreči je ta, da se voda vedno očisti. Ne-
snage odlaga v plasti, skozi katere zbeži nazaj v svoj naravni vodni krog.
Mi smo tisti, ki določamo, koliko življenja bo v potokih, jezerih, re-
kah in morju. Mi smo vsak dan pred pipo, kjer s sebe in iz svojih prostorov
zraven umazanije izplakujemo še na ducate kemičnih proizvodov, ki so za
okolje, kamor bo porabljena voda odtekla, zelo moteči, včasih za nekatera
življenja celo usodni. Ni racionalizacija porabe vode namenjena temu, da bi
sebe česa prikrajšali. Lahko pa z nekaj pozornosti (da voda ne teče v praz-
no) rešimo pomemben del vodnih virov pred človeško objestnostjo.
Komu to dopovedati? Kako ljudem, ki imajo vse, razen časa in sočut-
ja, usmeriti pozornost ,v to, kar jim zagotavlja življenje? Splošno zavedanje
je namreč tako, da je Slovenija zelo bogata z vodnimi viri. Da imamo sre-
čo, da lahko pijemo vodo iz pipe. Pri nas sušna obdobja niso alarmantna.
Sodobni vodovodni sistemi so sposobni vodo prečrpavati iz regije v regijo.
Seveda je jasno, da strategija na tem področju obstaja. Koliko stane in kako
energetsko potratna postaja, je pa že drugo vprašanje.
Generacije, ki prihajajo, bodo verjetno imele svoje izzive. Tehnološki
napredek in razvoj na vseh področjih drvi z veliko hitrostjo. Domala so že
vsi podatki dostopni vsem. Imamo tudi podatek o dnevni porabi vode na
osebo na dan. Po podatkih statističnega urada Republike Slovenije je bilo
v letu 2021 iz javnega vodovoda porabljenih 59,4 m3/prebivalca na leto, kar
pomeni 162,739 litra/prebivalca na dan (Si Stat, 2021).
Priporočilo NIJZ:
− 20 litrov pitne vode na osebo na dan je tista minimalna količina
vode, ki je potrebna za pitje, pripravo hrane in osnovno osebno
higieno – umivanje rok in pranje živil. Od tega naj bi bilo 7,5 litra
vode namenjeno pitju in pripravi hrane;
− za osnovne fiziološke potrebe (preživetje) – pitje naj bi zadoščalo
povprečno dva do tri litre na odraslo osebo na dan, za otroke do
10 kg naj bi bila ta količina en liter;
101
Je pa človek s svojim tehnološkim razvojem iz naravnega toka potova-
nja vode iztrgal del za svoje potrebe. Svobodne kapljice, potočke, studen-
ce je »ujel« v vodohrane. Po vodovodnih ceveh jih potiska do potrošnikov
v stanovanja v nebotičnikih itd., od koder po kanalizacijskih kanalih, na-
ložene z vsemi mogočimi odplakami, odnašajo to, kar je ljudem umazano
in po pravilu smrdi. Skratka, voda, ki jo človek zajame za svoje potrebe, bo
tako ali drugače tepena. Sreča v nesreči je ta, da se voda vedno očisti. Ne-
snage odlaga v plasti, skozi katere zbeži nazaj v svoj naravni vodni krog.
Mi smo tisti, ki določamo, koliko življenja bo v potokih, jezerih, re-
kah in morju. Mi smo vsak dan pred pipo, kjer s sebe in iz svojih prostorov
zraven umazanije izplakujemo še na ducate kemičnih proizvodov, ki so za
okolje, kamor bo porabljena voda odtekla, zelo moteči, včasih za nekatera
življenja celo usodni. Ni racionalizacija porabe vode namenjena temu, da bi
sebe česa prikrajšali. Lahko pa z nekaj pozornosti (da voda ne teče v praz-
no) rešimo pomemben del vodnih virov pred človeško objestnostjo.
Komu to dopovedati? Kako ljudem, ki imajo vse, razen časa in sočut-
ja, usmeriti pozornost ,v to, kar jim zagotavlja življenje? Splošno zavedanje
je namreč tako, da je Slovenija zelo bogata z vodnimi viri. Da imamo sre-
čo, da lahko pijemo vodo iz pipe. Pri nas sušna obdobja niso alarmantna.
Sodobni vodovodni sistemi so sposobni vodo prečrpavati iz regije v regijo.
Seveda je jasno, da strategija na tem področju obstaja. Koliko stane in kako
energetsko potratna postaja, je pa že drugo vprašanje.
Generacije, ki prihajajo, bodo verjetno imele svoje izzive. Tehnološki
napredek in razvoj na vseh področjih drvi z veliko hitrostjo. Domala so že
vsi podatki dostopni vsem. Imamo tudi podatek o dnevni porabi vode na
osebo na dan. Po podatkih statističnega urada Republike Slovenije je bilo
v letu 2021 iz javnega vodovoda porabljenih 59,4 m3/prebivalca na leto, kar
pomeni 162,739 litra/prebivalca na dan (Si Stat, 2021).
Priporočilo NIJZ:
− 20 litrov pitne vode na osebo na dan je tista minimalna količina
vode, ki je potrebna za pitje, pripravo hrane in osnovno osebno
higieno – umivanje rok in pranje živil. Od tega naj bi bilo 7,5 litra
vode namenjeno pitju in pripravi hrane;
− za osnovne fiziološke potrebe (preživetje) – pitje naj bi zadoščalo
povprečno dva do tri litre na odraslo osebo na dan, za otroke do
10 kg naj bi bila ta količina en liter;
101
