Page 67 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 67
do razvoja digitalne strategije šole preko vrednotenja obstoječih digitalnih praks
izmenjavo znanja in izkušenj. V nekaterih pilotnih državah je projekt spre-
menil dojemanje izmenjave izkušenj med učitelji in spodbudil pripravlje-
nost učiti se drug od drugega ter aktivno izmenjavo dobrih praks. Raziska-
va v okviru programa A-SELFIE je torej pokazala, da je slednji pozitivno
prispeval k odgovoru na zastavljeno raziskovalno vprašanje. V okviru pro-
jekta smo tako povezali in nadgradili dosedanje digitalne prakse ter upo-
rabo samoreflektivnih orodij. Z aktivnim dialogom večjega tima učiteljev,
vodstev šol in digitalnih koordinatorjev so bile prepoznane dobre prakse
na vključenih šolah, nadgrajene in širše sprejete šolske digitalne strategi-
je ter podeljena prva priznanja digitalna šola, kar je prispevalo k izboljšan
ju digitalne prakse.
Ne glede na to, da je med 60 in 70 % sodelujočih učiteljev v projektu
sporočilo, da so napredovali na področju digitalnih kompetenc, rezultati
vseeno kažejo potrebo po večji podpori strokovnemu razvoju učiteljev. Pri-
poročljivo bi bilo razviti program usposabljanja oz. strokovnega razvoja za
tiste, ki so v vlogi kritičnih prijateljev šolam. Nenazadnje smo v okviru pro-
grama umerili pilotne šole, saj so uporabili isti okvir kakovosti in podobne
procese za doseganje priznanja digitalna šola. Šole, ki dosegajo kriterije ka-
kovosti programa evropskih digitalnih šol, so postavile merilo tudi drugim
šolam po Evropi, ki jim bodo sledile v naslednjih letih. Rezultati projekta
A-SELFIE so že in bodo tudi v prihodnje pomembno prispevali k nadgra-
dnji digitalnega izobraževanja. S programom A-SELFIE je Slovenija skupaj
z evropskimi partnerji nadaljevala aktivnosti v okviru projekta Erasmus+
Akademija digitalna šola (FNM, 2022), prav tako so izkušnje uporabljene v
projektu Dvig digitalne kompetentnosti (ZRSŠ, 2022), kjer sodeluje 220 slo-
venskih šol. Večina slovenskih šol bo vključena v projekt Vodenje digital-
ne šole (2023–2029), sofinanciran s strani evropske kohezijske politike, ki
bo šole celovito spodbujal k doseganju kriterijev okvira za dosedanja pri-
znanja digitalna šola. Da bo slovenska zgodba še celovitejša, bodo k digital-
ni strategiji šol prispevali tudi drugi projekti v evropski finančni perspekti-
vi 2021–2029. Dobre prakse se bodo uporabljale in nadgrajevale v projektu
usposabljanja Digitrajni učitelj, ki bo sofinanciran iz Nacionalnega progra-
ma za okrevanje in odpornost (Vlada RS; 2021) in v katerem bo še pose-
bej spodbujano aktivno sodelovanje timov na šoli in razvoj učeče se šolske
skupnosti, ki se je krepila tudi v času pandemije covida-19 (Kodelja, 2020;
Rupnik Vec et al., 2020; ZAMS, 2021). Projekt A-SELFIE – program prizna-
nje digitalna šola v Sloveniji prispeva k vsem ostalim priložnostim pametne
šole prihodnosti (Čampelj in Jereb, 2023).
67
izmenjavo znanja in izkušenj. V nekaterih pilotnih državah je projekt spre-
menil dojemanje izmenjave izkušenj med učitelji in spodbudil pripravlje-
nost učiti se drug od drugega ter aktivno izmenjavo dobrih praks. Raziska-
va v okviru programa A-SELFIE je torej pokazala, da je slednji pozitivno
prispeval k odgovoru na zastavljeno raziskovalno vprašanje. V okviru pro-
jekta smo tako povezali in nadgradili dosedanje digitalne prakse ter upo-
rabo samoreflektivnih orodij. Z aktivnim dialogom večjega tima učiteljev,
vodstev šol in digitalnih koordinatorjev so bile prepoznane dobre prakse
na vključenih šolah, nadgrajene in širše sprejete šolske digitalne strategi-
je ter podeljena prva priznanja digitalna šola, kar je prispevalo k izboljšan
ju digitalne prakse.
Ne glede na to, da je med 60 in 70 % sodelujočih učiteljev v projektu
sporočilo, da so napredovali na področju digitalnih kompetenc, rezultati
vseeno kažejo potrebo po večji podpori strokovnemu razvoju učiteljev. Pri-
poročljivo bi bilo razviti program usposabljanja oz. strokovnega razvoja za
tiste, ki so v vlogi kritičnih prijateljev šolam. Nenazadnje smo v okviru pro-
grama umerili pilotne šole, saj so uporabili isti okvir kakovosti in podobne
procese za doseganje priznanja digitalna šola. Šole, ki dosegajo kriterije ka-
kovosti programa evropskih digitalnih šol, so postavile merilo tudi drugim
šolam po Evropi, ki jim bodo sledile v naslednjih letih. Rezultati projekta
A-SELFIE so že in bodo tudi v prihodnje pomembno prispevali k nadgra-
dnji digitalnega izobraževanja. S programom A-SELFIE je Slovenija skupaj
z evropskimi partnerji nadaljevala aktivnosti v okviru projekta Erasmus+
Akademija digitalna šola (FNM, 2022), prav tako so izkušnje uporabljene v
projektu Dvig digitalne kompetentnosti (ZRSŠ, 2022), kjer sodeluje 220 slo-
venskih šol. Večina slovenskih šol bo vključena v projekt Vodenje digital-
ne šole (2023–2029), sofinanciran s strani evropske kohezijske politike, ki
bo šole celovito spodbujal k doseganju kriterijev okvira za dosedanja pri-
znanja digitalna šola. Da bo slovenska zgodba še celovitejša, bodo k digital-
ni strategiji šol prispevali tudi drugi projekti v evropski finančni perspekti-
vi 2021–2029. Dobre prakse se bodo uporabljale in nadgrajevale v projektu
usposabljanja Digitrajni učitelj, ki bo sofinanciran iz Nacionalnega progra-
ma za okrevanje in odpornost (Vlada RS; 2021) in v katerem bo še pose-
bej spodbujano aktivno sodelovanje timov na šoli in razvoj učeče se šolske
skupnosti, ki se je krepila tudi v času pandemije covida-19 (Kodelja, 2020;
Rupnik Vec et al., 2020; ZAMS, 2021). Projekt A-SELFIE – program prizna-
nje digitalna šola v Sloveniji prispeva k vsem ostalim priložnostim pametne
šole prihodnosti (Čampelj in Jereb, 2023).
67
