Page 188 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 188
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: digitalizacija vzgoje in izobr aževanja ...
2.4 Statistična obdelava podatkov
Analizo podatkov smo izvedli s pomočjo programov IBM SPSS 27.0. Za-
nesljivost vključenih merskih pripomočkov smo ocenili z alfa-koeficien-
tom zanesljivosti (Cronbachova α). Cronbachova alfa za vseh 24 trditev, ki
sestavljajo vprašalnik izkušenj z dvojno kariero, znaša 0,683, zanesljivost
tega sklopa vprašalnika označimo kot zadostno. Na novo izračunane spre-
menljivke se glede na rezultate testa Kolmogorov-Smirnov ne porazdeljuje-
jo normalno (p < 0,001). Cronbachova alfa za devet trditev, ki sestavljajo le-
stvico zadovoljstva s posameznimi področji, kaže na ustrezno zanesljivost
uporabljenega instrumenta (0,741). Ker posamezne ključne spremenljivke
odstopajo od normalne porazdelitve, smo pri bivariatni analizi uporabili
Mann-Whitneyjev U-test.
3. Rezultati
3.1 Izkušnje dijakinj športnic in dijakov športnikov z dvojno kariero
V Tabeli 17 so prikazani rezultati trditev o izkušnjah dijakinj športnic in di-
jakov športnikov z njihovo dvojno kariero. Primerjava skupnih rezultatov
po posameznih postavkah kaže, da so udeleženke in udeleženci v splošnem
najvišje ocenili podporo, ki jo prejemajo za svojo dvojno kariero s strani
bližnjih (družine, prijateljev), športnega okolja in šole, kar je predstavljeno
v tretjemu sklopu postavk (zadnjih šest trditev v Tabeli 17). Med različni-
mi oblikami podpore za dvojno kariero dijakinje športnice in dijaki špor-
tniki najpogosteje doživljajo podporo svojih bližnjih (M = 3,69; SD = 0,12),
sledita podpora trenerja (M = 3,44; SD = 0,37) in občutek splošne podpore
pri sprejemanju športničinih oz. športnikovih odločitev glede dvojne kari-
ere (M = 3,28; SD = 0,39). Izmed danih postavk so udeleženke in udeležen-
ci najnižje ocenili podporo, ki jo prejemajo za ohranjanje duševnega zdrav-
ja in dobrega počutja (M = 2,96; SD = 0,52). Velja pa omeniti, da so razlike
v povprečnih vrednostih med posameznimi postavkami majhne. Nekoli-
ko nižje, a še zmeraj razmeroma visoko so udeleženke in udeleženci oceni-
li pogostost doživljanja pozitivnih izkušenj in kompetenc, ki jih imajo za-
radi svoje dvojne kariere (sklop prvih 12 trditev v tabeli). V največji meri
so se udeleženke in udeleženci strinjali s trditvijo, da se zaradi svoje dvoj-
ne kariere (šolanja in športa) kot oseba razvijajo bolje, kot bi se, če bi imeli
samo šolo (M = 3,20; SD = 0,29). Sledita trditvi, da lahko poleg športa razvi-
jajo tudi druge interese (M = 2,95; SD = 0,42) in da so sposobni na neuspehe
gledati s perspektive ter se iz njih nekaj naučiti (M = 2,86; SD = 0,51). Naj-
188
2.4 Statistična obdelava podatkov
Analizo podatkov smo izvedli s pomočjo programov IBM SPSS 27.0. Za-
nesljivost vključenih merskih pripomočkov smo ocenili z alfa-koeficien-
tom zanesljivosti (Cronbachova α). Cronbachova alfa za vseh 24 trditev, ki
sestavljajo vprašalnik izkušenj z dvojno kariero, znaša 0,683, zanesljivost
tega sklopa vprašalnika označimo kot zadostno. Na novo izračunane spre-
menljivke se glede na rezultate testa Kolmogorov-Smirnov ne porazdeljuje-
jo normalno (p < 0,001). Cronbachova alfa za devet trditev, ki sestavljajo le-
stvico zadovoljstva s posameznimi področji, kaže na ustrezno zanesljivost
uporabljenega instrumenta (0,741). Ker posamezne ključne spremenljivke
odstopajo od normalne porazdelitve, smo pri bivariatni analizi uporabili
Mann-Whitneyjev U-test.
3. Rezultati
3.1 Izkušnje dijakinj športnic in dijakov športnikov z dvojno kariero
V Tabeli 17 so prikazani rezultati trditev o izkušnjah dijakinj športnic in di-
jakov športnikov z njihovo dvojno kariero. Primerjava skupnih rezultatov
po posameznih postavkah kaže, da so udeleženke in udeleženci v splošnem
najvišje ocenili podporo, ki jo prejemajo za svojo dvojno kariero s strani
bližnjih (družine, prijateljev), športnega okolja in šole, kar je predstavljeno
v tretjemu sklopu postavk (zadnjih šest trditev v Tabeli 17). Med različni-
mi oblikami podpore za dvojno kariero dijakinje športnice in dijaki špor-
tniki najpogosteje doživljajo podporo svojih bližnjih (M = 3,69; SD = 0,12),
sledita podpora trenerja (M = 3,44; SD = 0,37) in občutek splošne podpore
pri sprejemanju športničinih oz. športnikovih odločitev glede dvojne kari-
ere (M = 3,28; SD = 0,39). Izmed danih postavk so udeleženke in udeležen-
ci najnižje ocenili podporo, ki jo prejemajo za ohranjanje duševnega zdrav-
ja in dobrega počutja (M = 2,96; SD = 0,52). Velja pa omeniti, da so razlike
v povprečnih vrednostih med posameznimi postavkami majhne. Nekoli-
ko nižje, a še zmeraj razmeroma visoko so udeleženke in udeleženci oceni-
li pogostost doživljanja pozitivnih izkušenj in kompetenc, ki jih imajo za-
radi svoje dvojne kariere (sklop prvih 12 trditev v tabeli). V največji meri
so se udeleženke in udeleženci strinjali s trditvijo, da se zaradi svoje dvoj-
ne kariere (šolanja in športa) kot oseba razvijajo bolje, kot bi se, če bi imeli
samo šolo (M = 3,20; SD = 0,29). Sledita trditvi, da lahko poleg športa razvi-
jajo tudi druge interese (M = 2,95; SD = 0,42) in da so sposobni na neuspehe
gledati s perspektive ter se iz njih nekaj naučiti (M = 2,86; SD = 0,51). Naj-
188
