Page 185 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 185
d šolo in športom: dvojna kariera slovenskih dijakinj športnic in dijakov športnikov
športni uspehi ali porazi, poškodbe, menjava osebnega trenerja ali razpad
ekipe (Brettschneider, 1999).
Za spoprijemanje z vsemi zgoraj naštetimi in drugimi zahtevami špor-
tnice in športniki uporabljajo različne vire pomoči, tako socialne kot oseb-
ne (Stambulova, 2003). Socialni viri podpore vključujejo organizacijsko
podporo, ki jo zagotavljajo njihove izobraževalne ustanove ali športne or-
ganizacije, in podporo njihove socialne mreže, tj. staršev, sorojencev, tre-
nerjev, učiteljev in prijateljev (Brettschneider, 1999). Med osebne vire so-
dijo različne spretnosti in samoregulacijske strategije, kot so: organizacija
časa, samodisciplina, postavljanje ciljev, načrtovanje aktivnosti, spretnos-
ti konstruktivnega spoprijemanja s stresom, socialne in komunikacijske
spretnosti (Baron-Thiene in Alfermann, 2015; Gledhill in Harwood, 2015;
Hardcastle et al., 2015). Nekateri avtorji (npr. De Brandt et al., 2018; MacNa-
mara et al., 2010) trdijo, da gre za standardni nabor spretnosti oz. kompe-
tenc za dvojno kariero, ki jih morajo športniki razviti, če se želijo uspešno
soočati s športnimi, z izobraževalnimi in drugimi zahtevami na svoji kari-
erni poti (MacNamara et al., 2010).
V slovenskem izobraževalnem prostoru poznamo različne ureditve
dvojne kariere glede na stopnjo izobraževanja. Za razliko od višjega in vi-
sokega šolstva, v katerem pravice športnic in športnikov do prilagajanja
študija niso neposredno opredeljene, so na ravni srednjih šol možnosti
usklajevanja učnih obveznosti in športa zakonsko urejene. Vrhunske/-i in
perspektivne/-i športnice in športniki si tako lahko pridobijo status špor-
tnika, kar je osnova za individualni izobraževalni načrt. V splošnem velja,
da imajo najboljše možnosti usklajevanja šolskih in športnih obveznosti
športnice in športniki v gimnazijah s športnimi oddelki (Robnik in Kolar,
2018). V t. i. športnih programih gimnazije sta za spodbujanje dvojne ka-
riere med drugim zadolžena tudi športni/-a in pedagoški/-a koordinator/
-ica, celoten program izobraževanja pa ponuja številne prilagoditve mla-
dim športnicam in športnikom, zato da lažje usklajujejo svoj šport in šol-
sko učenje oz. obveznosti, povezane z izobraževanjem.
S pričujočo raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšne izkušnje imajo slo-
venske dijakinje in dijaki s svojo dvojno kariero. Natančneje, zanimalo nas
je, kako dijakinje športnice in dijaki športniki ocenjujejo prednosti svoje
dvojne kariere in kompetence, ki so jih zaradi le-te pridobili, kako ocenju-
jejo podporo, ki jo na tem področju prejemajo, in kako pogosto poročajo
o morebitnih negativih izkušnjah z dvojno kariero. Prav tako nas je zani-
malo, kako zadovoljni so s posameznimi področji svojega življenja ter kako
185
športni uspehi ali porazi, poškodbe, menjava osebnega trenerja ali razpad
ekipe (Brettschneider, 1999).
Za spoprijemanje z vsemi zgoraj naštetimi in drugimi zahtevami špor-
tnice in športniki uporabljajo različne vire pomoči, tako socialne kot oseb-
ne (Stambulova, 2003). Socialni viri podpore vključujejo organizacijsko
podporo, ki jo zagotavljajo njihove izobraževalne ustanove ali športne or-
ganizacije, in podporo njihove socialne mreže, tj. staršev, sorojencev, tre-
nerjev, učiteljev in prijateljev (Brettschneider, 1999). Med osebne vire so-
dijo različne spretnosti in samoregulacijske strategije, kot so: organizacija
časa, samodisciplina, postavljanje ciljev, načrtovanje aktivnosti, spretnos-
ti konstruktivnega spoprijemanja s stresom, socialne in komunikacijske
spretnosti (Baron-Thiene in Alfermann, 2015; Gledhill in Harwood, 2015;
Hardcastle et al., 2015). Nekateri avtorji (npr. De Brandt et al., 2018; MacNa-
mara et al., 2010) trdijo, da gre za standardni nabor spretnosti oz. kompe-
tenc za dvojno kariero, ki jih morajo športniki razviti, če se želijo uspešno
soočati s športnimi, z izobraževalnimi in drugimi zahtevami na svoji kari-
erni poti (MacNamara et al., 2010).
V slovenskem izobraževalnem prostoru poznamo različne ureditve
dvojne kariere glede na stopnjo izobraževanja. Za razliko od višjega in vi-
sokega šolstva, v katerem pravice športnic in športnikov do prilagajanja
študija niso neposredno opredeljene, so na ravni srednjih šol možnosti
usklajevanja učnih obveznosti in športa zakonsko urejene. Vrhunske/-i in
perspektivne/-i športnice in športniki si tako lahko pridobijo status špor-
tnika, kar je osnova za individualni izobraževalni načrt. V splošnem velja,
da imajo najboljše možnosti usklajevanja šolskih in športnih obveznosti
športnice in športniki v gimnazijah s športnimi oddelki (Robnik in Kolar,
2018). V t. i. športnih programih gimnazije sta za spodbujanje dvojne ka-
riere med drugim zadolžena tudi športni/-a in pedagoški/-a koordinator/
-ica, celoten program izobraževanja pa ponuja številne prilagoditve mla-
dim športnicam in športnikom, zato da lažje usklajujejo svoj šport in šol-
sko učenje oz. obveznosti, povezane z izobraževanjem.
S pričujočo raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšne izkušnje imajo slo-
venske dijakinje in dijaki s svojo dvojno kariero. Natančneje, zanimalo nas
je, kako dijakinje športnice in dijaki športniki ocenjujejo prednosti svoje
dvojne kariere in kompetence, ki so jih zaradi le-te pridobili, kako ocenju-
jejo podporo, ki jo na tem področju prejemajo, in kako pogosto poročajo
o morebitnih negativih izkušnjah z dvojno kariero. Prav tako nas je zani-
malo, kako zadovoljni so s posameznimi področji svojega življenja ter kako
185
