Page 184 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 184
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: digitalizacija vzgoje in izobr aževanja ...
Sodobne športno-psihološke teorije poudarjajo pomen celostne obrav-
nave dvojne kariere (npr. Wylleman et al., 2013). Ta pravi, da je treba na raz
voj športnice oz. športnika gledati s t. i. »vseživljenjske perspektive«, torej
od samega začetka njene oz. njegove športne kariere pa vse do upokojitve,
in s t. i. vidika »celotne osebe« (Wylleman in Lavallee, 2004; Wylleman et
al., 2004). Slednji predpostavlja, da se športnice in športniki skozi svojo
dvojno kariero ne spoprijemajo le z izzivi, povezanimi z njihovim športnim
in s šolskim/študijskim udejstvovanjem, temveč se soočajo tudi z zahteva-
mi na psihološkem, psihosocialnem in finančnem področju svojega razvo-
ja (Wylleman et al., 2013). Ko se razvijajo in napredujejo, postaja usklaje-
vanje športa in izobraževanja zanje vse zahtevnejše (Cosh in Tully, 2014;
MacNamara in Collins, 2010). Pri tem se redno srečujejo z izzivi, kot so:
visoka pričakovanja glede telesne pripravljenosti in rezultatov tekmovanj
(Franck in Tuovila, 2008), pomanjkanje časa (Cosh in Tully, 2014), težave
pri usklajevanju šolskih urnikov z urniki treningov in tekmovanj (Burden
et al., 2004), spoprijemanje z nepričakovanimi situacijami in dogodki (npr.
poškodbe), prilagajanje na neuspehe (MacNamara et al., 2010). Obenem se
mlade športnice in športniki soočajo z razvojnimi nalogami, značilnimi za
obdobje mladostništva, kot so: sprejemanje lastnega telesa, osamosvojitev
od staršev, oblikovanje podporne socialne mreže vrstnikov, razvoj pozitiv-
ne samopodobe in uspešno oblikovanje identitete (Brettschneider, 1999).
Količina sprememb, na katere se morajo prilagoditi, se še posebej poveča
med pomembnimi prehodi tekom dvojne kariere, kot sta prehod na višjo
stopnjo izobraževanja (srednja šola ali univerza) ali prehod z nižje na višjo
raven tekmovanja (Wylleman in Lavallee, 2004). Izzivi, ki jih tovrstni pre-
hodi prinašajo, niso le akademski (npr. zahteve po večji osebni vključenosti
v načrtovanje študijskega procesa, večje prevzemanje odgovornosti za pro-
ces izobraževanja) in športni (npr. sprememba trenerja, večja obremeni-
tev na treningih in tekmovanjih), temveč tudi psihološki (npr. stres, pove-
zan s tekmovanji in šolskimi obveznostmi, kriza identitete), psihosocialni
(npr. vključevanje v novo družbeno okolje) in finančni (npr. stroški nasta-
nitve, stroški, povezani s športom) (Bruner et al., 2008; MacNamara in Co-
llins, 2010; MacNamara et al., 2010; Tekavc et al., 2015; Wylleman in Laval-
lee, 2004). Poleg pričakovanih dogodkov, kot so prehod v srednjo šolo in na
fakulteto ali prehod od mladincev k članom, se lahko v karieri športnic in
športnikov zgodi več drugih pomembnih dogodkov, ki jih posameznice/-ki
ne pričakujejo, a utegnejo pomembno vplivati na njihov razvoj, npr. večje
184
Sodobne športno-psihološke teorije poudarjajo pomen celostne obrav-
nave dvojne kariere (npr. Wylleman et al., 2013). Ta pravi, da je treba na raz
voj športnice oz. športnika gledati s t. i. »vseživljenjske perspektive«, torej
od samega začetka njene oz. njegove športne kariere pa vse do upokojitve,
in s t. i. vidika »celotne osebe« (Wylleman in Lavallee, 2004; Wylleman et
al., 2004). Slednji predpostavlja, da se športnice in športniki skozi svojo
dvojno kariero ne spoprijemajo le z izzivi, povezanimi z njihovim športnim
in s šolskim/študijskim udejstvovanjem, temveč se soočajo tudi z zahteva-
mi na psihološkem, psihosocialnem in finančnem področju svojega razvo-
ja (Wylleman et al., 2013). Ko se razvijajo in napredujejo, postaja usklaje-
vanje športa in izobraževanja zanje vse zahtevnejše (Cosh in Tully, 2014;
MacNamara in Collins, 2010). Pri tem se redno srečujejo z izzivi, kot so:
visoka pričakovanja glede telesne pripravljenosti in rezultatov tekmovanj
(Franck in Tuovila, 2008), pomanjkanje časa (Cosh in Tully, 2014), težave
pri usklajevanju šolskih urnikov z urniki treningov in tekmovanj (Burden
et al., 2004), spoprijemanje z nepričakovanimi situacijami in dogodki (npr.
poškodbe), prilagajanje na neuspehe (MacNamara et al., 2010). Obenem se
mlade športnice in športniki soočajo z razvojnimi nalogami, značilnimi za
obdobje mladostništva, kot so: sprejemanje lastnega telesa, osamosvojitev
od staršev, oblikovanje podporne socialne mreže vrstnikov, razvoj pozitiv-
ne samopodobe in uspešno oblikovanje identitete (Brettschneider, 1999).
Količina sprememb, na katere se morajo prilagoditi, se še posebej poveča
med pomembnimi prehodi tekom dvojne kariere, kot sta prehod na višjo
stopnjo izobraževanja (srednja šola ali univerza) ali prehod z nižje na višjo
raven tekmovanja (Wylleman in Lavallee, 2004). Izzivi, ki jih tovrstni pre-
hodi prinašajo, niso le akademski (npr. zahteve po večji osebni vključenosti
v načrtovanje študijskega procesa, večje prevzemanje odgovornosti za pro-
ces izobraževanja) in športni (npr. sprememba trenerja, večja obremeni-
tev na treningih in tekmovanjih), temveč tudi psihološki (npr. stres, pove-
zan s tekmovanji in šolskimi obveznostmi, kriza identitete), psihosocialni
(npr. vključevanje v novo družbeno okolje) in finančni (npr. stroški nasta-
nitve, stroški, povezani s športom) (Bruner et al., 2008; MacNamara in Co-
llins, 2010; MacNamara et al., 2010; Tekavc et al., 2015; Wylleman in Laval-
lee, 2004). Poleg pričakovanih dogodkov, kot so prehod v srednjo šolo in na
fakulteto ali prehod od mladincev k članom, se lahko v karieri športnic in
športnikov zgodi več drugih pomembnih dogodkov, ki jih posameznice/-ki
ne pričakujejo, a utegnejo pomembno vplivati na njihov razvoj, npr. večje
184
