Page 191 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 191
šolo in športom: dvojna kariera slovenskih dijakinj športnic in dijakov športnikov
3,50 2,68 2,75 2,52 3,20 3,31
3,00 2,76 2,90* 2,22* Podpora pri dvojni karieri
Kompetence in koristi
2,50 dvojne kariere Negativne izkušnje z
Ženske dvojno kariero
2,00
Moški
1,50
1,00
0,50
0,00
Splošne izkušnje z dvojno
kariero
Slika 8: Primerjava dijakinj športnic in dijakov športnikov po posameznih kategorijah
izkušenj z dvojno kariero (*p < 0,05)
Med posameznimi kategorijami izkušenj z dvojno kariero se je razlika
med skupinama kot statistično značilna izkazala pri doživljanju negativnih
izkušenj z dvojno kariero. Dijakinje športnice poročajo o pomembni več-
ji meri negativnih izkušenj z dvojno kpaorsiaemroekznakihortrpdaitdevijavkTi ašpboelritn17ikpio(kMa-ž
= 2,52; jMe rmaz=li3k,3a1m; ped= 0,039). Pregled dijaki statistično pomembna pri vseh
že, da dijakinjami in
navedenih postavkah, z izjemo finančnih skrbi. Tako dijakinje športnice v
primerjavi z dijaki športniki statistično značilno pogosteje doživljajo po-
manjkanje časa za počitek in okrevanje (p = 0,011), časovni pritisk zaradi
številnih obveznosti (p = 0,410), napetosti med obema področjema dvojne
kariere (p = 0,022) in obema vlogama (p = 0,009) ter občutek, da zamujajo
veliko družabnih dejavnosti zaradi natrpanega urnika (p = 0,0026). Čeprav
se skupini v povprečnem dosežku pri preostalih dveh kategorijah (tj. kom-
petence in koristi dvojne kariere ter podpora pri dvojni karieri) med seboj
nista statistično značilno razlikovali, pregled posameznih postavk vendarle
pokaže nekatere statistično pomembne razlike med spoloma. Tako dijaki-
nje športnice v primerjavi z dijaki športniki statistično pomembno redke-
je poročajo o tem, da zmorejo dobro obvladovati svoje vsakodnevne rutine
oz. šolske in športne obveznosti (p = 0,028). Po drugi strani pa dijakinje v
večji meri poročajo o tem, da svojo poklicno pot načrtujejo dolgoročno (p
= 0,022) in da se jim zdi, da zmorejo v življenju ohranjati dobro ravnoves-
je med posameznimi področji (p = 0,017). Prav tako dijakinje v večji meri
kot dijaki športniki ocenjujejo, da jim šola zagotavlja potrebno prožnost, da
lahko združujejo šolo s športom (p = 0,016). Velja omeniti še razpršenost
191
3,50 2,68 2,75 2,52 3,20 3,31
3,00 2,76 2,90* 2,22* Podpora pri dvojni karieri
Kompetence in koristi
2,50 dvojne kariere Negativne izkušnje z
Ženske dvojno kariero
2,00
Moški
1,50
1,00
0,50
0,00
Splošne izkušnje z dvojno
kariero
Slika 8: Primerjava dijakinj športnic in dijakov športnikov po posameznih kategorijah
izkušenj z dvojno kariero (*p < 0,05)
Med posameznimi kategorijami izkušenj z dvojno kariero se je razlika
med skupinama kot statistično značilna izkazala pri doživljanju negativnih
izkušenj z dvojno kariero. Dijakinje športnice poročajo o pomembni več-
ji meri negativnih izkušenj z dvojno kpaorsiaemroekznakihortrpdaitdevijavkTi ašpboelritn17ikpio(kMa-ž
= 2,52; jMe rmaz=li3k,3a1m; ped= 0,039). Pregled dijaki statistično pomembna pri vseh
že, da dijakinjami in
navedenih postavkah, z izjemo finančnih skrbi. Tako dijakinje športnice v
primerjavi z dijaki športniki statistično značilno pogosteje doživljajo po-
manjkanje časa za počitek in okrevanje (p = 0,011), časovni pritisk zaradi
številnih obveznosti (p = 0,410), napetosti med obema področjema dvojne
kariere (p = 0,022) in obema vlogama (p = 0,009) ter občutek, da zamujajo
veliko družabnih dejavnosti zaradi natrpanega urnika (p = 0,0026). Čeprav
se skupini v povprečnem dosežku pri preostalih dveh kategorijah (tj. kom-
petence in koristi dvojne kariere ter podpora pri dvojni karieri) med seboj
nista statistično značilno razlikovali, pregled posameznih postavk vendarle
pokaže nekatere statistično pomembne razlike med spoloma. Tako dijaki-
nje športnice v primerjavi z dijaki športniki statistično pomembno redke-
je poročajo o tem, da zmorejo dobro obvladovati svoje vsakodnevne rutine
oz. šolske in športne obveznosti (p = 0,028). Po drugi strani pa dijakinje v
večji meri poročajo o tem, da svojo poklicno pot načrtujejo dolgoročno (p
= 0,022) in da se jim zdi, da zmorejo v življenju ohranjati dobro ravnoves-
je med posameznimi področji (p = 0,017). Prav tako dijakinje v večji meri
kot dijaki športniki ocenjujejo, da jim šola zagotavlja potrebno prožnost, da
lahko združujejo šolo s športom (p = 0,016). Velja omeniti še razpršenost
191
