Page 15 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 15
Predgovor
Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel
Slovenija je v letu 2018 sodelovala v modulu Programa mednarodne pri-
merjave dosežkov učencev in učenk (PISA, 2018), ki je preverjal t. i. global-
ne kompetence (angl. global competences) 15-letnikov. Gre za model pre-
verjanja znanja, spretnosti, stališč in vrednot, potrebnih za uspešno (so)
delovanje mladih v medsebojno povezanem in hitro spreminjajočem se
svetu, ki temelji na izhodiščih medkulturne vzgoje, izobraževanja o/za glo-
balno državljanstvo in izobraževanja o/za demokratično državljanstvo. Pri
tem so sodelujoči učenci in učenke v vprašalniku ocenili svoja stališča na
štirih soodvisnih dimenzijah globalnih kompetenc: a) spretnost preuče-
vanja različnih družbeno-kulturnih vprašanj tako na lokalni kot globalni
ravni (npr. revščine, ekonomske soodvisnosti, migracij, neenakosti, okolj-
skega tveganja, konfliktov, kulturnih razlik in stereotipov), b) spretnost ra-
zumevanja in vrednotenja različnih mnenj in pogledov na svet, c) spretnost
vzpostavljanja pozitivnih interakcij z ljudmi različnih nacionalnih, etnič-
nih, verskih, socialnih ali kulturnih okolij in č) naravnanost za konstruk-
tivno ukrepanje v smeri trajnostnega razvoja in vzpostavljanja skupne bla-
ginje (OECD, 2019). Rezultati kažejo, da so se slovenski učenci in učenke
pri večini dimenzij ocenili nekoliko pod povprečjem držav članic OECD.
Glede na prepoznan pomen globalnih kompetenc za uspešno (so)de-
lovanje posameznikov v sodobnem šolskem, lokalnem in globalnem okol-
ju (Svet Evrope, 2016; UNESCO, 2014), ki ga prepoznavajo tudi strateške
usmeritve v Sloveniji (npr. Bela knjiga, 2011; Strategija razvoja Slovenije,
15
Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel
Slovenija je v letu 2018 sodelovala v modulu Programa mednarodne pri-
merjave dosežkov učencev in učenk (PISA, 2018), ki je preverjal t. i. global-
ne kompetence (angl. global competences) 15-letnikov. Gre za model pre-
verjanja znanja, spretnosti, stališč in vrednot, potrebnih za uspešno (so)
delovanje mladih v medsebojno povezanem in hitro spreminjajočem se
svetu, ki temelji na izhodiščih medkulturne vzgoje, izobraževanja o/za glo-
balno državljanstvo in izobraževanja o/za demokratično državljanstvo. Pri
tem so sodelujoči učenci in učenke v vprašalniku ocenili svoja stališča na
štirih soodvisnih dimenzijah globalnih kompetenc: a) spretnost preuče-
vanja različnih družbeno-kulturnih vprašanj tako na lokalni kot globalni
ravni (npr. revščine, ekonomske soodvisnosti, migracij, neenakosti, okolj-
skega tveganja, konfliktov, kulturnih razlik in stereotipov), b) spretnost ra-
zumevanja in vrednotenja različnih mnenj in pogledov na svet, c) spretnost
vzpostavljanja pozitivnih interakcij z ljudmi različnih nacionalnih, etnič-
nih, verskih, socialnih ali kulturnih okolij in č) naravnanost za konstruk-
tivno ukrepanje v smeri trajnostnega razvoja in vzpostavljanja skupne bla-
ginje (OECD, 2019). Rezultati kažejo, da so se slovenski učenci in učenke
pri večini dimenzij ocenili nekoliko pod povprečjem držav članic OECD.
Glede na prepoznan pomen globalnih kompetenc za uspešno (so)de-
lovanje posameznikov v sodobnem šolskem, lokalnem in globalnem okol-
ju (Svet Evrope, 2016; UNESCO, 2014), ki ga prepoznavajo tudi strateške
usmeritve v Sloveniji (npr. Bela knjiga, 2011; Strategija razvoja Slovenije,
15
