Page 70 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.

je razvidno, da moški dosegajo višje rezultate v primerjavi z ženskami pri
spremenljivki pripadnost, ženske pa dosegajo višje rezultate pri vseh ostalih
spremenljivkah.

ANOVA za čuječnost:
Pri spremenljivki čuječnost smo ugotovile, da so razlike med spoloma statistič-
no pomembne (t(1942) = 10,05; p < 0,001), in sicer moški dosegajo višje števi-
lo točk.

Drugo merjenje

Tabela 35: Povprečja in standardne deviacije glede na spol za vprašalnik
empatije, čuječnost in lestvice anksioznosti v drugem merjenju

Moški Ženske

M SD M SD

Empatična skrb 3,32 0,59 3,75 0,64

70 Zavzemanje perspektive 3,17 0,60 3,42 0,61

Anksioznost 2,43 0,79 3,03 0,79

COVID-19 anksioznost 2,55 0,96 3,05 0,94

Čustva 2,23 0,85 2,82 0,90

Skrbi 2,91 0,93 3,45 0,88

Odločanje 2,51 0,95 3,18 0,95

Čuječnost 4,12 0,99 3,65 0,97

Tabela 36: Povprečja in standardne deviacije glede na spol za pripadnost,
različnost in prispevanje v drugem merjenju

Pripadnost Moški Ženske
Različnost M SD M SD
Prispevanje 3,10 0,53 3,01 0,55
3,33 0,99 3,68 0,92
2,51 0,69 2,56 0,64

Pri spremenljivkah empatična skrb (Z = –12,50; p < 0,001), zavzemanje perspek-
tive (Z = –8,24; p < 0,001), COVID-19 anksioznost (Z = –9,37; p < 0,001), čustva (Z
= –12,10; p < 0,001), skrbi (Z = –10,29; p < 0,001), odločanje (Z = –12,23; p < 0,001),
pripadnost (Z = –2,51; p = 0,012), čuječnost (Z = –8,62; p < 0,001), različnost (Z
= –6,80; p < 0,001) in prispevanje (Z = –2,14; p = 0,032) so razvidne statistično
značilne razlike med spoloma. Opazimo lahko, da ženske dosegajo višje pov-

pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij