Page 66 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.

2.3 Nasilno vedenje in viktimizacija

Prvo merjenje

Tabela 29: Povprečja in standardne deviacije glede na spol za vprašalnik
medvrstniških odnosov: nasilno vedenje in viktimizacija v prvem
merjenju

Moški Ženske

M SD M SD

Nasilno vedenje 1,49 0,71 1,21 0,41

Telesno nasilje 1,40 0,75 1,11 0,40

Besedno nasilje 1,79 0,93 1,34 0,56

Odnosno nasilje 1,29 0,65 1,19 0,43

Viktimizacija 1,40 0,69 1,27 0,54

66 Telesna viktimizacija 1,30 0,68 1,10 0,42

Besedna viktimizacija 1,61 0,90 1,43 0,77

Odnosna viktimizacija* 1,29 0,69 1,29 0,63

Spletno nasilje 1,23 0,55 1,18 0,43

Spletna viktimizacija 1,16 0,53 1,10 0,37

Opombe: * – Statistično značilne razlike so opazne zaradi razlik na tretjem
decimalnem mestu. Mmoški = 1,2913; Mženske = 1,2887.

Po izvedbi neparametričnih testov glede na spol smo ugotovile, da pri
spremenljivki spletno nasilje ni statistično pomembnih razlik (vsi p > 0,052),
medtem ko so vse ostale razlike pomembne, in sicer nasilno vedenje (Z =
–12,11; p < 0,001), telesno nasilje (Z = –14,86; p < 0,001), besedno nasilje (Z =
–13,11; p < 0,001), odnosno nasilje (Z = –2,78; p = 0,006), viktimizacija (Z = -5,29;
p < 0,001), telesna viktimizacija (Z = -10,49; p < 0,001), besedna viktimizacija (Z
= –6,59; p < 0,001), odnosna viktimizacija (Z = –2,28; p = 0,023) in spletna vikti-
mizacija (Z = –2,68; p = 0,007).

Iz tabele je razvidno, da moški dosegajo višje rezultate v primerjavi z
ženskami pri vseh spremenljivkah.

pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij