Page 72 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 72
t-test za dva neodvisna vzorca za anksioznost in čuječnost:
Tako pri spremenljivki anksioznost (t(863) = –10,44; p < 0,001) kot tudi čuječ-
nost (t(857) = 7,04; p < 0,001) smo ugotovile, da so razlike med spoloma stati-
stično pomembne. Pri tem je iz opisne statistike razvidno, da pri spremenljivki
anksioznost ženske v povprečju dosegajo višje število točk kot moški, med-
tem ko moški dosegajo višje rezultate na dimenziji čuječnosti v primerjavi z
ženskami.
Četrto merjenje
Tabela 39: Povprečja in standardne deviacije glede na spol za vprašalnik
empatije, čuječnost in lestvice anksioznosti v četrtem merjenju
Moški Ženske
M SD M SD
Empatična skrb 3,47 0,67 3,62 0,66
72 Zavzemanje perspektive 3,37 0,64 3,43 0,61
Anksioznost 2,18 0,67 2,29 0,62
COVID-19 anksioznost 2,41 0,94 2,60 0,93
Čustva 2,48 0,96 2,63 0,88
Skrbi 3,09 0,99 3,24 0,91
Odločanje 0,98 0,34 1,00 0,34
Čuječnost 3,82 1,05 3,73 0,97
Tabela 40: Povprečja in standardne deviacije glede na spol
za pripadnost, različnost in prispevanje v četrtem merjenju
Pripadnost Moški Ženske
Različnost M SD M SD
Prispevanje 3,06 0,57 3,05 0,57
3,56 1,00 3,63 0,98
2,45 0,68 2,49 0,69
Pri spremenljivkah empatična skrb (Z = –4,01; p < 0,001), čustva (Z = –2,90; p =
0,004) in skrbi (Z = –2,21; p = 0,027) so razvidne statistično značilne razlike med
spoloma. Opazimo lahko, da ženske dosegajo višje povprečne vrednosti pri
vseh omenjenih spremenljivkah v primerjavi z moškimi.
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
Tako pri spremenljivki anksioznost (t(863) = –10,44; p < 0,001) kot tudi čuječ-
nost (t(857) = 7,04; p < 0,001) smo ugotovile, da so razlike med spoloma stati-
stično pomembne. Pri tem je iz opisne statistike razvidno, da pri spremenljivki
anksioznost ženske v povprečju dosegajo višje število točk kot moški, med-
tem ko moški dosegajo višje rezultate na dimenziji čuječnosti v primerjavi z
ženskami.
Četrto merjenje
Tabela 39: Povprečja in standardne deviacije glede na spol za vprašalnik
empatije, čuječnost in lestvice anksioznosti v četrtem merjenju
Moški Ženske
M SD M SD
Empatična skrb 3,47 0,67 3,62 0,66
72 Zavzemanje perspektive 3,37 0,64 3,43 0,61
Anksioznost 2,18 0,67 2,29 0,62
COVID-19 anksioznost 2,41 0,94 2,60 0,93
Čustva 2,48 0,96 2,63 0,88
Skrbi 3,09 0,99 3,24 0,91
Odločanje 0,98 0,34 1,00 0,34
Čuječnost 3,82 1,05 3,73 0,97
Tabela 40: Povprečja in standardne deviacije glede na spol
za pripadnost, različnost in prispevanje v četrtem merjenju
Pripadnost Moški Ženske
Različnost M SD M SD
Prispevanje 3,06 0,57 3,05 0,57
3,56 1,00 3,63 0,98
2,45 0,68 2,49 0,69
Pri spremenljivkah empatična skrb (Z = –4,01; p < 0,001), čustva (Z = –2,90; p =
0,004) in skrbi (Z = –2,21; p = 0,027) so razvidne statistično značilne razlike med
spoloma. Opazimo lahko, da ženske dosegajo višje povprečne vrednosti pri
vseh omenjenih spremenljivkah v primerjavi z moškimi.
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
