Page 71 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.

čne vrednosti pri empatični skrbi, zavzemanju perspektive, COVID-19 anksi-
oznosti, čustvih, skrbi, odločanju, različnosti in prispevanju, medtem ko pri pri-
padnosti ter čuječnosti višje aritmetične sredine zasledimo pri moških.

t-test za dva neodvisna vzorca za anksioznost:
Pri spremenljivki anksioznost smo ugotovile, da so razlike med spoloma stati-
stično pomembne (t(1450) = –14,03; p < 0,001), in sicer ženske v povprečju do-
segajo višje število točk kot moški.

Tretje merjenje

Tabela 37: Povprečja in standardne deviacije glede na spol za vprašalnik
empatije, čuječnost in lestvice anksioznosti v tretjem merjenju

Empatična skrb Moški Ženske 71
Zavzemanje perspektive M SD M SD
3,20 0,65 3,67 0,63
Anksioznost 3,13 0,64 3,43 0,68
COVID-19 anksioznost 2,28 0,83 2,90 0,81
2,24 1,02 2,71 0,93
Čustva 2,08 0,86 2,68 0,89
Skrbi 2,66 0,96 3,32 0,94
Odločanje 2,45 1,02 3,07 1,01
Čuječnost 4,24 1,06 3,71 1,02

Tabela 38: Povprečja in standardne deviacije glede na spol za pripadnost,
različnost in prispevanje v tretjem merjenju

Pripadnost Moški Ženske
Različnost M SD M SD
Prispevanje 3,06 0,56 3,05 0,55
3,33 1,05 3,64 0,93
2,53 0,78 2,57 0,63

Pri spremenljivkah empatična skrb (Z = –10,48; p < 0,001), zavzemanje perspek-
tive (Z = –6,20; p < 0,001), COVID-19 anksioznost (Z = –6,77; p < 0,001), čustva (Z
= –8,89; p < 0,001), skrbi (Z = –9,00; p < 0,001), odločanje (Z = –7,89; p < 0,001) in
različnost (Z = –4,15; p < 0,001) so razvidne statistično značilne razlike med spo-
loma. Opazimo lahko, da ženske dosegajo višje povprečne vrednosti pri vseh
omenjenih spremenljivkah v primerjavi z moškimi.

kvantitativni del: analize vprašalnikov