Page 69 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.

2,13; p = 0,033), telesna viktimizacija (Z = –3,64; p < 0,001) in spletna viktimiza-
cija (Z = –2,22; p = 0,027) so med spoloma opazne statistično pomembne razli-
ke. Pri vseh omenjenih spremenljivkah moški dosegajo višje povprečne vred-
nosti od žensk.

2.4 Druge mere (empatije, anksioznost, čuječnost,
prispevanje, pripadnost, različmnost)

Prvo merjenje

Tabela 33: Povprečja in standardne deviacije glede na spol za vprašalnik
empatije, čuječnost in lestvice anksioznosti v prvem merjenju

Empatična skrb Moški Ženske 69
Zavzemanje perspektive M SD M SD
3,34 0,59 3,80 0,61
Anksioznost 3,12 0,57 3,39 0,61
COVID-19 anksioznost 2,43 0,75 3,01 0,77
2,67 0,97 3,23 0,87
Čustva 2,19 0,80 2,77 0,87
Skrbi 3,00 0,93 3,51 0,88
Odločanje 2,52 0,89 3,13 0,93
Čuječnost 4,12 0,96 3,68 0,93

Tabela 34: Povprečja in standardne deviacije glede na spol za pripadnost,
različnost in prispevanje v prvem merjenju

Pripadnost Moški Ženske
Različnost M SD M SD
Prispevanje 3,19 0,49 3,09 0,55
3,31 0,96 3,65 0,86
2,48 0,68 2,62 0,64

Po izvedbi neparametričnih testov glede na spol smo ugotovile, da so vse razli-
ke pomembne, in sicer empatična skrb (Z = –16,09; p < 0,001), zavzemanje per-
spektive (Z = –10,58; p < 0,001), anksioznost (Z = –15,97; p < 0,001), COVID-19 an-
ksioznost (Z = –12,80; p < 0,001), čustva (Z = –14,76; p < 0,001), skrbi (Z = –11,93;
p < 0,001), odločanje (Z = –13,95; p < 0,001), pripadnost (Z = –3,86; p < 0,001),
različnost (Z = –7,90; p < 0,001) in prispevanje (Z = –4,99; p < 0,001). Iz tabe-

kvantitativni del: analize vprašalnikov