Page 73 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 73
t-test za dva neodvisna vzorca za anksioznost, COVID-19 anksioznost in
čuječnost:
Ugotovile smo, da pri spremenljivki čuječnost (t(1024) = 1,43; p = 0,153) razlike
med spoloma niso statistično pomembne. Po drugi strani pa lahko trdimo, da
so razlike med spoloma pri spremenljivki anksioznost (t(742,186) = –2,35; p =
0,019) in COVID-19 anksioznost (t(1027) = –3,11; p = 0,002) pomembne. Pri tem
je iz opisne statistike razvidno, da pri spremenljivkah anksioznost in COVID-19
anksioznost ženske v povprečju dosegajo višje število točk kot moški.
3.0 Starost
Deskriptivni podatki udeleženk_cev v prvem merjenju kažejo, da so le-ti stari
od 13 do 24 let, s povprečno starostjo M = 15,35 let (SD = 1,21), v drugem merje-
nju so stari od 13 do 24 let, s povprečno starostjo M = 15,36 let (SD = 1,22), v tret-
jem merjenju od 11 do 20 let, s povprečno starostjo M = 15,78 let (SD = 1,33), ter v
četrtem merjenju od 13 do 19 let, s povprečno starostjo M = 15,59 let (SD = 1,07).
3.1. Razvojni viri 73
Prvo merjenje
Tabela 41: Spearmanov korelacijski koeficient in statistična pomembnost
za razvojne vire s starostjo v prvem merjenju
Zunanji viri Podpora Korelacijski koeficient p
Notranji viri Opolnomočenje -0,134** < 0,001
Meje in pričakovanja -0,046* 0,042
Konstruktivna raba časa -0,102** < 0,001
Zavezanost učenju -0,155** < 0,001
Pozitivne vrednote -0,077** 0,001
Socialne spretnosti -0,059** 0,009
Pozitivna identiteta -0,092** < 0,001
-0,090** < 0,001
Opombe: ** – p < 0,01; * – p < 0,05.
Iz tabele je razvidno, da spremenljivke podpora, meje in pričakovanja, kon-
struktivna raba časa, zavezanost učenju, pozitivne vrednote, socialne spret-
nosti in pozitivna identiteta statistično značilno korelirajo s starostjo pri stati-
stični pomembnosti p < 0,01; medtem ko opolnomočenje s starostjo korelira s
statistično značilnostjo p < 0,05.
kvantitativni del: analize vprašalnikov
čuječnost:
Ugotovile smo, da pri spremenljivki čuječnost (t(1024) = 1,43; p = 0,153) razlike
med spoloma niso statistično pomembne. Po drugi strani pa lahko trdimo, da
so razlike med spoloma pri spremenljivki anksioznost (t(742,186) = –2,35; p =
0,019) in COVID-19 anksioznost (t(1027) = –3,11; p = 0,002) pomembne. Pri tem
je iz opisne statistike razvidno, da pri spremenljivkah anksioznost in COVID-19
anksioznost ženske v povprečju dosegajo višje število točk kot moški.
3.0 Starost
Deskriptivni podatki udeleženk_cev v prvem merjenju kažejo, da so le-ti stari
od 13 do 24 let, s povprečno starostjo M = 15,35 let (SD = 1,21), v drugem merje-
nju so stari od 13 do 24 let, s povprečno starostjo M = 15,36 let (SD = 1,22), v tret-
jem merjenju od 11 do 20 let, s povprečno starostjo M = 15,78 let (SD = 1,33), ter v
četrtem merjenju od 13 do 19 let, s povprečno starostjo M = 15,59 let (SD = 1,07).
3.1. Razvojni viri 73
Prvo merjenje
Tabela 41: Spearmanov korelacijski koeficient in statistična pomembnost
za razvojne vire s starostjo v prvem merjenju
Zunanji viri Podpora Korelacijski koeficient p
Notranji viri Opolnomočenje -0,134** < 0,001
Meje in pričakovanja -0,046* 0,042
Konstruktivna raba časa -0,102** < 0,001
Zavezanost učenju -0,155** < 0,001
Pozitivne vrednote -0,077** 0,001
Socialne spretnosti -0,059** 0,009
Pozitivna identiteta -0,092** < 0,001
-0,090** < 0,001
Opombe: ** – p < 0,01; * – p < 0,05.
Iz tabele je razvidno, da spremenljivke podpora, meje in pričakovanja, kon-
struktivna raba časa, zavezanost učenju, pozitivne vrednote, socialne spret-
nosti in pozitivna identiteta statistično značilno korelirajo s starostjo pri stati-
stični pomembnosti p < 0,01; medtem ko opolnomočenje s starostjo korelira s
statistično značilnostjo p < 0,05.
kvantitativni del: analize vprašalnikov
