Page 545 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 545
1. Podpora 545
Pri spremenljivki podpora se je izkazalo, da med aritmetičnimi sredinami po-
datkov v vseh štirih časovnih točkah obstajajo statistično značilne razlike (χ2(3)
= 89,38; p < 0,001). Parne primerjave, izvedene s pomočjo Wilcoxonovega testa
(s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008), so pokazale, da statistično
značilna razlika obstaja med prvim in drugim (Z = –7,30; p < 0,001) ter tretjim
(Z = –8,34; p < 0,001) in četrtim (Z = –7,38; p < 0,001) valom zbiranja podatkov,
pri čemer so posameznice_ki v prvem merjenju v primerjavi z ostalimi točkami
zbiranja podatkov poročali o najvišjih rezultatih podpore (vsi ostali p > 0,034).
2. Opolnomočenje
Pri spremenljivki opolnomočenje se je izkazalo, da med povprečji podatkov v
vseh štirih časovnih točkah zbiranja podatkov obstajajo statistično značilne
razlike (χ2(3) = 30,77; p < 0,001). Parne primerjave, izvedene s pomočjo Wilcoxo-
novega testa (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008), so pokaza-
le, da statistično značilna razlika obstaja med prvim in drugim (Z = –3,36; p =
0,001) ter prvim in tretjim (Z = –5,48; p < 0,001) ter prvim in četrtim (Z = –5,49; p
< 0,001) valom zbiranja podatkov, pri čemer so posameznice_ki v prvem mer-
jenju v primerjavi z ostalimi točkami zbiranja podatkov poročali o najvišjih re-
zultatih opolnomočenja (vsi ostali p > 0,009).
3. Meje in pričakovanja
Pri spremenljivki meje in pričakovanja se je izkazalo, da med povprečji podat-
kov v vseh štirih časovnih točkah zbiranja podatkov obstajajo statistično zna-
čilne razlike (χ2(3) = 45,01; p < 0,001). Parne primerjave, izvedene s pomočjo
Wilcoxonovega testa (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008), so
pokazale, da statistično značilna razlika obstaja med prvim ter tretjim (Z =
–6,17; p < 0,001) in prvim ter četrtim (Z = –4,80; p < 0,001) valom zbiranja po-
datkov, prav tako med drugim in tretjim (Z = -–,70; p < 0,001) in drugim in četr-
tim (Z = –3,42; p = 0,001), pri čemer so posameznice_ki v prvem merjenju po-
ročali o najvišjih rezultatih, sledi drugo merjenje, nato četrto in nazadnje tretje
(vsi ostali p > 0,012).
4. Konstruktivna raba časa
Pri spremenljivki konstruktivna raba časa se je izkazalo, da med povprečji po-
datkov v vseh štirih časovnih točkah zbiranja podatkov obstajajo statistično
značilne razlike (χ2(3) = 27,72; p < 0,001). Parne primerjave, izvedene s pomoč-
jo Wilcoxonovega testa (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008), so
pokazale, da statistično značilna razlika obstaja med prvim in vsemi naslednji-
mi valovi – drugim (Z = –2,74; p = 0,006), tretjim (Z = –3,59; p < 0,001) in četrtim
(Z = –4,30; p < 0,001) valom zbiranja po
kontekst prehoda
Pri spremenljivki podpora se je izkazalo, da med aritmetičnimi sredinami po-
datkov v vseh štirih časovnih točkah obstajajo statistično značilne razlike (χ2(3)
= 89,38; p < 0,001). Parne primerjave, izvedene s pomočjo Wilcoxonovega testa
(s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008), so pokazale, da statistično
značilna razlika obstaja med prvim in drugim (Z = –7,30; p < 0,001) ter tretjim
(Z = –8,34; p < 0,001) in četrtim (Z = –7,38; p < 0,001) valom zbiranja podatkov,
pri čemer so posameznice_ki v prvem merjenju v primerjavi z ostalimi točkami
zbiranja podatkov poročali o najvišjih rezultatih podpore (vsi ostali p > 0,034).
2. Opolnomočenje
Pri spremenljivki opolnomočenje se je izkazalo, da med povprečji podatkov v
vseh štirih časovnih točkah zbiranja podatkov obstajajo statistično značilne
razlike (χ2(3) = 30,77; p < 0,001). Parne primerjave, izvedene s pomočjo Wilcoxo-
novega testa (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008), so pokaza-
le, da statistično značilna razlika obstaja med prvim in drugim (Z = –3,36; p =
0,001) ter prvim in tretjim (Z = –5,48; p < 0,001) ter prvim in četrtim (Z = –5,49; p
< 0,001) valom zbiranja podatkov, pri čemer so posameznice_ki v prvem mer-
jenju v primerjavi z ostalimi točkami zbiranja podatkov poročali o najvišjih re-
zultatih opolnomočenja (vsi ostali p > 0,009).
3. Meje in pričakovanja
Pri spremenljivki meje in pričakovanja se je izkazalo, da med povprečji podat-
kov v vseh štirih časovnih točkah zbiranja podatkov obstajajo statistično zna-
čilne razlike (χ2(3) = 45,01; p < 0,001). Parne primerjave, izvedene s pomočjo
Wilcoxonovega testa (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008), so
pokazale, da statistično značilna razlika obstaja med prvim ter tretjim (Z =
–6,17; p < 0,001) in prvim ter četrtim (Z = –4,80; p < 0,001) valom zbiranja po-
datkov, prav tako med drugim in tretjim (Z = -–,70; p < 0,001) in drugim in četr-
tim (Z = –3,42; p = 0,001), pri čemer so posameznice_ki v prvem merjenju po-
ročali o najvišjih rezultatih, sledi drugo merjenje, nato četrto in nazadnje tretje
(vsi ostali p > 0,012).
4. Konstruktivna raba časa
Pri spremenljivki konstruktivna raba časa se je izkazalo, da med povprečji po-
datkov v vseh štirih časovnih točkah zbiranja podatkov obstajajo statistično
značilne razlike (χ2(3) = 27,72; p < 0,001). Parne primerjave, izvedene s pomoč-
jo Wilcoxonovega testa (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008), so
pokazale, da statistično značilna razlika obstaja med prvim in vsemi naslednji-
mi valovi – drugim (Z = –2,74; p = 0,006), tretjim (Z = –3,59; p < 0,001) in četrtim
(Z = –4,30; p < 0,001) valom zbiranja po
kontekst prehoda
