Page 25 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 25
Revidirana verzija vprašalnika spletnega nasilja (RAPRI-BT; Griezel idr., 2012). 25
Vprašalnik vključuje 26 postavk, ki merijo spletno medvrstniško nasilje iz per-
spektive spletnega nasilneža in spletne žrtve. Je dopolnitev prvotnega APRI-
-ja (Parada, 2000). Razdeljen je na dva dela, pri čemer se prvi del nanaša na
izvajanje spletnega medvrstniškega nasilja, drugi del pa na spletno viktimiza-
cijo. Skupaj ima štiri poddimenzije (dve za perspektivo spletnega nasilneža in
dve za perspektivo spletne žrtve). Poddimenzije vprašalnika so: vizualno nasi-
lje (primer postavke: Poslal_a sem videoposnetek učenca_ke, za katero_ega
sem vedel_a, da ga bo osramotil.), besedilno nasilje (primer postavke: Pri poši-
ljanju sporočila skupini sem namerno izpustil določenega učenca_ko.), vizual-
na viktimizacija (primer postavke: Prejel_a sem nesramno slikovno sporočilo.)
in besedilna viktimizacija (primer postavke: Učenec_ka mi je poslal_a sporoči-
lo preko socialnega omrežja in mi v njem grozil_a, da mi bo škodil_a.). Vprašal-
nik meri spletno medvrstniško nasilje, ki se je zgodilo v tem šolskem letu. Ude-
leženci_ke poročajo na 6-stopenjski Likertovi lestvici z razponom od 1 (nikoli)
do 6 (vsak dan). Dosedanje ugotovitve kažejo, da ima ustrezne psihometrič-
ne značilnosti (Griezel idr., 2012). Omenjeni avtorji poročajo o ustrezni notranji
skladnosti, saj vrednost Cronbachovega alfa koeficienta znaša 0,88 za izvajanje
spletnega medvrstniškega nasilja in 0,87 za spletno viktimizacijo.
Lestvica vrednotenja različnosti (Aldridge in Ala‘l, 2013) je bila razvita za oce-
njevanje dojemanja učenk_cev o tem, v kolikšni meri so učenke_ci z različnimi
kulturnimi ozadji in izkušnjami priznani ter cenjeni v šoli. Je del širšega vprašal-
nika o šolski klimi »Kaj se dogaja v tej šoli?«. Sestavljena je iz 8 postavk na 5-sto-
penjski Likertovi lestvici od 1 (skoraj nikoli) do 5 (skoraj vedno). Za lestvico je
značilna visoka notranja skladnost (0,89) (Aldridge in Ala‘l, 2013).
Pripadnost (OECD, 2019). Uporabljena je lestvica iz vprašalnika raziskave PI-
SA. Pri ugotavljanju občutka pripadnosti šoli so dijaki in dijakinje v raziskavi PI-
SA 2018 odgovorili na vprašanje »Pomisli na svojo šolo: v kolikšni meri se stri-
njaš z naslednjimi trditvami?«. Pripadajoče postavke so ocenili na 4-stopenjski
lestvici Likertovega tipa od 1 (popolnoma se strinjam) do 4 (sploh se ne stri-
njam), ocenili pa so naslednje postavke: Počutim se izločeno_ega (ali izobče-
no_ega), V šoli z lahkoto sklepam prijateljstva, Čutim pripadnost do te šole, V
svoji šoli se počutim čudno in odveč, Zdi se mi, da me imajo drugi dijaki_inje
radi in V šoli sem osamljen_a. Navedena lestvica se je na vzorcu slovenskih
dijakov_inj potrdila kot ustrezno notranje zanesljiva, z vrednostjo koeficienta
notranje zanesljivosti α = 0,80 (OCED, 2019).
Čuječnost (MAAS; Brown idr., 2011). Lestvica je sestavljena iz 11 postavk (pri-
mer postavke: Zdi se, da „delujem avtomatično“ brez posvečanja posebne po-
zornosti temu, kar počnem.), ki meri stanje čuječnosti, to je pogostost usmerja-
nje pozornosti na sedanji trenutek. Udeleženci_ke na postavke odgovorijo na
6-stopenjski lestvici od 1 (skoraj nikoli) do 6 (skoraj vedno). Na odraslih vzorcih
je poročana visoka zanesljivost, 0.80 (Brown idr., 2011).
metoda
Vprašalnik vključuje 26 postavk, ki merijo spletno medvrstniško nasilje iz per-
spektive spletnega nasilneža in spletne žrtve. Je dopolnitev prvotnega APRI-
-ja (Parada, 2000). Razdeljen je na dva dela, pri čemer se prvi del nanaša na
izvajanje spletnega medvrstniškega nasilja, drugi del pa na spletno viktimiza-
cijo. Skupaj ima štiri poddimenzije (dve za perspektivo spletnega nasilneža in
dve za perspektivo spletne žrtve). Poddimenzije vprašalnika so: vizualno nasi-
lje (primer postavke: Poslal_a sem videoposnetek učenca_ke, za katero_ega
sem vedel_a, da ga bo osramotil.), besedilno nasilje (primer postavke: Pri poši-
ljanju sporočila skupini sem namerno izpustil določenega učenca_ko.), vizual-
na viktimizacija (primer postavke: Prejel_a sem nesramno slikovno sporočilo.)
in besedilna viktimizacija (primer postavke: Učenec_ka mi je poslal_a sporoči-
lo preko socialnega omrežja in mi v njem grozil_a, da mi bo škodil_a.). Vprašal-
nik meri spletno medvrstniško nasilje, ki se je zgodilo v tem šolskem letu. Ude-
leženci_ke poročajo na 6-stopenjski Likertovi lestvici z razponom od 1 (nikoli)
do 6 (vsak dan). Dosedanje ugotovitve kažejo, da ima ustrezne psihometrič-
ne značilnosti (Griezel idr., 2012). Omenjeni avtorji poročajo o ustrezni notranji
skladnosti, saj vrednost Cronbachovega alfa koeficienta znaša 0,88 za izvajanje
spletnega medvrstniškega nasilja in 0,87 za spletno viktimizacijo.
Lestvica vrednotenja različnosti (Aldridge in Ala‘l, 2013) je bila razvita za oce-
njevanje dojemanja učenk_cev o tem, v kolikšni meri so učenke_ci z različnimi
kulturnimi ozadji in izkušnjami priznani ter cenjeni v šoli. Je del širšega vprašal-
nika o šolski klimi »Kaj se dogaja v tej šoli?«. Sestavljena je iz 8 postavk na 5-sto-
penjski Likertovi lestvici od 1 (skoraj nikoli) do 5 (skoraj vedno). Za lestvico je
značilna visoka notranja skladnost (0,89) (Aldridge in Ala‘l, 2013).
Pripadnost (OECD, 2019). Uporabljena je lestvica iz vprašalnika raziskave PI-
SA. Pri ugotavljanju občutka pripadnosti šoli so dijaki in dijakinje v raziskavi PI-
SA 2018 odgovorili na vprašanje »Pomisli na svojo šolo: v kolikšni meri se stri-
njaš z naslednjimi trditvami?«. Pripadajoče postavke so ocenili na 4-stopenjski
lestvici Likertovega tipa od 1 (popolnoma se strinjam) do 4 (sploh se ne stri-
njam), ocenili pa so naslednje postavke: Počutim se izločeno_ega (ali izobče-
no_ega), V šoli z lahkoto sklepam prijateljstva, Čutim pripadnost do te šole, V
svoji šoli se počutim čudno in odveč, Zdi se mi, da me imajo drugi dijaki_inje
radi in V šoli sem osamljen_a. Navedena lestvica se je na vzorcu slovenskih
dijakov_inj potrdila kot ustrezno notranje zanesljiva, z vrednostjo koeficienta
notranje zanesljivosti α = 0,80 (OCED, 2019).
Čuječnost (MAAS; Brown idr., 2011). Lestvica je sestavljena iz 11 postavk (pri-
mer postavke: Zdi se, da „delujem avtomatično“ brez posvečanja posebne po-
zornosti temu, kar počnem.), ki meri stanje čuječnosti, to je pogostost usmerja-
nje pozornosti na sedanji trenutek. Udeleženci_ke na postavke odgovorijo na
6-stopenjski lestvici od 1 (skoraj nikoli) do 6 (skoraj vedno). Na odraslih vzorcih
je poročana visoka zanesljivost, 0.80 (Brown idr., 2011).
metoda
