Page 26 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 26
Prispevanje smo merili s šestimi postavkami na pet stopenjski lestvici od
1 (0 ur) do 5 (6 ali več ur), na kateri so udeleženci_ke označili, koliko ur na te-
den preživijo v prispevanju svoji ožji in širši skupnosti (primer postavke: Koli-
ko ur na teden povprečno preživiš tako, da pomagaš prijateljem ali sosedom?).
Fokusne skupine: Dodatno kvantitativnim meram smo uporabili tudi nabor
kvalitativnih mer v obliki semi-strukturiranih razgovorov in fokusnih skupin na
izbranih intervencijskih šolah.
Pri izvedbi fokusnih skupin smo uporabljali štiri različne protokole, in si-
cer za dijake_inje, dijake_inje priseljence_ke, učitelje_ice in za vodstvo. Pro-
tokol za dijake_inje je zajemal vprašanja, vezana na njihov razred, ki so se na-
našala na kazalnike pozitivnega razvoja mladih (npr. kakšna je samozavest
razreda, povezanost in skrb med dijaki_njami, uspešnost razreda, upošteva-
nje pravil znotraj razreda in splošno počutje v razredu ipd.). Pri teh vprašanjih
so dijaki_nje najprej z dvigom prstov ocenjevali posamezna področja, kjer je
en prst pomenil najnižjo oceno, pet prstov pa najvišjo, nato pa so na ostala
vprašanja prosto odgovarjali. Poleg teh vprašanj je protokol za dijake_inje za-
26 jemal še vprašanja o zunanjih kontekstih, tj. šolskem okolju in odnosih znot-
raj njega (npr. o splošnem počutju na šoli, kako so povezani z drugimi dijaki_
njami na šoli, kakšen odnos imajo z učitelji_cami in vodstvom ipd.), o odnosu
do večkulturnosti na šoli (npr. ali se o njej pogovarjajo, ali lahko izražajo svo-
jo kulturo na šoli ipd.) ter o različnih jezikih, ki so navzoči v šolskem prostoru
(npr. kako in kdaj jih uporabljajo, ali se s profesorji_icami kdaj pogovarjajo o
prednostih večjezičnosti ipd.). Protokol za dijake_inje priseljence_ke je zaje-
mal vprašanja, ki so se navezovala na zaznavo in uporabo prvega jezika, na-
čin rabe in preklapljanje med jeziki, rabo jezikov v povezavi s čustvi, jezikov-
no anksioznost ter zaznavo odnosa šolskega in vrstniškega okolja do njihove
jezikovne situacije. Protokol za učitelje_ice je, podobno kot protokol za dija-
ke_inje, vseboval vprašanja o kazalnikih pozitivnega razvoja mladih ter o zu-
nanjih kontekstih pozitivnega razvoja mladih. Del vprašanj je bil osredotočen
na izbrani razred (npr. kakšni so odnosi, kakšen odnos imajo dijaki_nje v tem
razredu do učiteljev_ic, katere so dobre/slabe lastnosti tega razreda ipd.), del
vprašanj pa na šolsko klimo ter odnose znotraj šole, večjezičnost (npr. ali uči-
telji_ce uporabljajo jezikovno občutljivo poučevanje, ali se z dijaki_njami po-
govarjajo o prednostih večjezičnosti ipd.) ter odnos do večkulturnosti (npr.
ali se z dijaki_njami pogovarjajo o večkulturnosti, ali vključujejo gradiva in
vsebine iz drugega kulturnega okolja ipd.). Vprašanja v protokolu za vodstvo
pa so se nanašala v večji meri na zunanje kontekste, in sicer na šolsko okolje
in odnose v njem, na šolsko klimo in odnose med dijaki_njami in učitelji_ca-
mi, pripadnost šoli, povezovanje z lokalno skupnostjo, odnos šole do večkul-
turnosti ter večjezičnosti.
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
1 (0 ur) do 5 (6 ali več ur), na kateri so udeleženci_ke označili, koliko ur na te-
den preživijo v prispevanju svoji ožji in širši skupnosti (primer postavke: Koli-
ko ur na teden povprečno preživiš tako, da pomagaš prijateljem ali sosedom?).
Fokusne skupine: Dodatno kvantitativnim meram smo uporabili tudi nabor
kvalitativnih mer v obliki semi-strukturiranih razgovorov in fokusnih skupin na
izbranih intervencijskih šolah.
Pri izvedbi fokusnih skupin smo uporabljali štiri različne protokole, in si-
cer za dijake_inje, dijake_inje priseljence_ke, učitelje_ice in za vodstvo. Pro-
tokol za dijake_inje je zajemal vprašanja, vezana na njihov razred, ki so se na-
našala na kazalnike pozitivnega razvoja mladih (npr. kakšna je samozavest
razreda, povezanost in skrb med dijaki_njami, uspešnost razreda, upošteva-
nje pravil znotraj razreda in splošno počutje v razredu ipd.). Pri teh vprašanjih
so dijaki_nje najprej z dvigom prstov ocenjevali posamezna področja, kjer je
en prst pomenil najnižjo oceno, pet prstov pa najvišjo, nato pa so na ostala
vprašanja prosto odgovarjali. Poleg teh vprašanj je protokol za dijake_inje za-
26 jemal še vprašanja o zunanjih kontekstih, tj. šolskem okolju in odnosih znot-
raj njega (npr. o splošnem počutju na šoli, kako so povezani z drugimi dijaki_
njami na šoli, kakšen odnos imajo z učitelji_cami in vodstvom ipd.), o odnosu
do večkulturnosti na šoli (npr. ali se o njej pogovarjajo, ali lahko izražajo svo-
jo kulturo na šoli ipd.) ter o različnih jezikih, ki so navzoči v šolskem prostoru
(npr. kako in kdaj jih uporabljajo, ali se s profesorji_icami kdaj pogovarjajo o
prednostih večjezičnosti ipd.). Protokol za dijake_inje priseljence_ke je zaje-
mal vprašanja, ki so se navezovala na zaznavo in uporabo prvega jezika, na-
čin rabe in preklapljanje med jeziki, rabo jezikov v povezavi s čustvi, jezikov-
no anksioznost ter zaznavo odnosa šolskega in vrstniškega okolja do njihove
jezikovne situacije. Protokol za učitelje_ice je, podobno kot protokol za dija-
ke_inje, vseboval vprašanja o kazalnikih pozitivnega razvoja mladih ter o zu-
nanjih kontekstih pozitivnega razvoja mladih. Del vprašanj je bil osredotočen
na izbrani razred (npr. kakšni so odnosi, kakšen odnos imajo dijaki_nje v tem
razredu do učiteljev_ic, katere so dobre/slabe lastnosti tega razreda ipd.), del
vprašanj pa na šolsko klimo ter odnose znotraj šole, večjezičnost (npr. ali uči-
telji_ce uporabljajo jezikovno občutljivo poučevanje, ali se z dijaki_njami po-
govarjajo o prednostih večjezičnosti ipd.) ter odnos do večkulturnosti (npr.
ali se z dijaki_njami pogovarjajo o večkulturnosti, ali vključujejo gradiva in
vsebine iz drugega kulturnega okolja ipd.). Vprašanja v protokolu za vodstvo
pa so se nanašala v večji meri na zunanje kontekste, in sicer na šolsko okolje
in odnose v njem, na šolsko klimo in odnose med dijaki_njami in učitelji_ca-
mi, pripadnost šoli, povezovanje z lokalno skupnostjo, odnos šole do večkul-
turnosti ter večjezičnosti.
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
