Page 207 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 207
Konstruktivna raba časa: razlike med skupinami so opazne glede na drža- 207
vo rojstva učenca_ke (Z = –2,32; p = 0,021), in sicer imajo višjo aritmetično sre-
dino udeleženci_ke iz drugih držav.
Zavezanost učenju: razlike med skupinami so opazne glede na državo roj-
stva učenca_ke (Z = –4,74; p < 0,001), in sicer imajo višjo aritmetično sredino
udeleženci_ke iz drugih držav; ter pri primerjavi udeleženk_cev glede na pore-
klo očeta (Z = –2,52; p = 0,012), kjer višje povprečje dosegajo posamezniki_ce,
katerih očetje so rojeni v drugih državah.
Pozitivne vrednote: razlike med skupinami so opazne glede na državo roj-
stva učenca_ke (Z = –4,39; p < 0,001), in sicer imajo višjo aritmetično sredino
udeleženci_ke iz drugih držav; prav tako glede na državo rojstva mame (Z =
–2,51; p = 0,012), pri čemer višje povprečje dosegajo posamezniki_ce, katerih
matere so rojene v Sloveniji; poleg tega pa tudi pri primerjavi glede na poreklo
očeta (Z = –2,83; p = 0,005), kjer višje povprečje dosegajo posamezniki_ce, ka-
terih očetje so rojeni v drugih državah.
Socialne spretnosti: razlike med skupinami so opazne glede na državo
rojstva učenca_ke (Z = –3,72; p < 0,001), in sicer imajo višjo aritmetično sre-
dino udeleženci_ke iz drugih držav; poleg tega tudi v skupinah, ki primerja-
jo aritmetične sredine glede na rojstvo matere (Z = –3,01; p = 0,003), pri čemer
višje povprečje dosegajo posamezniki_ce, katerih matere so rojene v Sloveniji;
ob navedenih pa tudi v skupinah glede na poreklo očeta (Z = –3,10; p = 0,002),
kjer višje povprečje dosegajo tisti_e, čigar očetje so rojeni v drugih državah.
Pozitivna identiteta: razlike med skupinami so opazne glede na državo roj-
stva učenca_ke (Z = –4,07; p < 0,001), in sicer imajo višjo aritmetično sredino
udeleženci_ke iz drugih držav; ter v skupinah, ki so oblikovane glede na kraj
rojstva očeta (Z = –2,16; p = 0,031), kjer višjo aritmetično sredino dosegajo ude-
leženci_ke, katerih očetje so rojeni v drugih državah.
Drugo merjenje
Tabela 222: Povprečja in standardna deviacija za razvojne vire glede
na državo rojstva učenca_ke oz. dijaka_inje, matere in očeta v drugem
merjenju
Podpora Učenec_ka Mati Oče
Slovenija Druge države Slovenija Druge države Slovenija Druge države
Zunanji viri Opolnomočenje M SD M SD M SD M SD M SD M SD
Meje in pričakovanja 2,96 0,58 3,10 0,64 2,97 0,58 2,99 0,62 2,97 0,58 2,98 0,61
3,33 0,51 3,40 0,52 3,33 0,51 3,33 0,53 3,33 0,51 3,35 0,49
Konstruktivna raba časa 3,05 0,48 3,21 0,52 3,06 0,48 3,11 0,50 3,06 0,48 3,09 0,50
2,54 0,60 2,55 0,62 2,54 0,60 2,54 0,62 2,54 0,61 2,52 0,59
kvantitativni del: analize vprašalnikov
vo rojstva učenca_ke (Z = –2,32; p = 0,021), in sicer imajo višjo aritmetično sre-
dino udeleženci_ke iz drugih držav.
Zavezanost učenju: razlike med skupinami so opazne glede na državo roj-
stva učenca_ke (Z = –4,74; p < 0,001), in sicer imajo višjo aritmetično sredino
udeleženci_ke iz drugih držav; ter pri primerjavi udeleženk_cev glede na pore-
klo očeta (Z = –2,52; p = 0,012), kjer višje povprečje dosegajo posamezniki_ce,
katerih očetje so rojeni v drugih državah.
Pozitivne vrednote: razlike med skupinami so opazne glede na državo roj-
stva učenca_ke (Z = –4,39; p < 0,001), in sicer imajo višjo aritmetično sredino
udeleženci_ke iz drugih držav; prav tako glede na državo rojstva mame (Z =
–2,51; p = 0,012), pri čemer višje povprečje dosegajo posamezniki_ce, katerih
matere so rojene v Sloveniji; poleg tega pa tudi pri primerjavi glede na poreklo
očeta (Z = –2,83; p = 0,005), kjer višje povprečje dosegajo posamezniki_ce, ka-
terih očetje so rojeni v drugih državah.
Socialne spretnosti: razlike med skupinami so opazne glede na državo
rojstva učenca_ke (Z = –3,72; p < 0,001), in sicer imajo višjo aritmetično sre-
dino udeleženci_ke iz drugih držav; poleg tega tudi v skupinah, ki primerja-
jo aritmetične sredine glede na rojstvo matere (Z = –3,01; p = 0,003), pri čemer
višje povprečje dosegajo posamezniki_ce, katerih matere so rojene v Sloveniji;
ob navedenih pa tudi v skupinah glede na poreklo očeta (Z = –3,10; p = 0,002),
kjer višje povprečje dosegajo tisti_e, čigar očetje so rojeni v drugih državah.
Pozitivna identiteta: razlike med skupinami so opazne glede na državo roj-
stva učenca_ke (Z = –4,07; p < 0,001), in sicer imajo višjo aritmetično sredino
udeleženci_ke iz drugih držav; ter v skupinah, ki so oblikovane glede na kraj
rojstva očeta (Z = –2,16; p = 0,031), kjer višjo aritmetično sredino dosegajo ude-
leženci_ke, katerih očetje so rojeni v drugih državah.
Drugo merjenje
Tabela 222: Povprečja in standardna deviacija za razvojne vire glede
na državo rojstva učenca_ke oz. dijaka_inje, matere in očeta v drugem
merjenju
Podpora Učenec_ka Mati Oče
Slovenija Druge države Slovenija Druge države Slovenija Druge države
Zunanji viri Opolnomočenje M SD M SD M SD M SD M SD M SD
Meje in pričakovanja 2,96 0,58 3,10 0,64 2,97 0,58 2,99 0,62 2,97 0,58 2,98 0,61
3,33 0,51 3,40 0,52 3,33 0,51 3,33 0,53 3,33 0,51 3,35 0,49
Konstruktivna raba časa 3,05 0,48 3,21 0,52 3,06 0,48 3,11 0,50 3,06 0,48 3,09 0,50
2,54 0,60 2,55 0,62 2,54 0,60 2,54 0,62 2,54 0,61 2,52 0,59
kvantitativni del: analize vprašalnikov
