Page 197 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 197
r azumevanje tr ajnostnosti med mladimi v luči vpliva soft clil učnih enot ...
glede tega, kakšen naj bo trajnostni turizem, postala jasnejša. Ta premik od
srednjega odločanja k bolj skrajnemu in bolj jasnemu izražanju svojih sta-
lišč smo statistično ovrednotili. Pri 4 od 18 trditev smo opazili statistično
značilen premik k jasnejšemu izražanju stališč. Ko smo ugotavljali velikost
učinka oziroma premika od sredinskega k skrajnim odgovorom, smo ved-
no opazili vsaj majhen učinek. Majhen učinek smo opazili samo pri petih
trditvah, pri vseh preostalih trditvah pa srednji učinek.
Zanimivi sta dve trditvi, kjer so dijaki svoje delno nestrinjanje v po-
testu spremenili v delno strinjanju (F2, se deloma strinjam; F3, se deloma
ne strinjam). Gre za izbiro bolj trajnostnih prevoznih sredstev, kot je letalo,
in trditev, da je na potovanju voda, kupljena v plastenki, najbolj enostavna,
praktična in higienska rešitev.
Vsebinsko odgovori izražajo njihovo zavedanje o pomenu trajnosti
tudi v turizmu. V odgovorih, na katerih dejanja sami ne vplivajo (da izbi-
rajo v restavraciji lokalno hrano, uporaba letala in podobno), so odgovori-
li drugače, kot sicer izkazuje znanje (z izbiro so se delno strinjali), kar ne
predpisujemo njihovi neodgovornosti, ampak bolj možnosti ali nemožnos-
ti tovrstnega izbiranja.
V poglobljenih situacijah, kot je npr. povezanost med turizmom in
trajnostjo (preglednica 2), kjer bi tudi pričakovali odgovore v smeri strinja-
nja, so se dijaki tudi odločali sredinsko, kar lahko kaže na to, da sicer traj-
nost poznajo splošno, ne pa globje, kar lahko trdimo tudi na osnovi drugih
odgovorov. Zato menimo, da bi mladim vsebine trajnosti morali bolj pove-
zati z vsakdanjim življenjem in ne, da je to le nekaj, kar se tiče okolja, saj se
mladi kot »žrtve« potrošništva še ne zavedajo globalnih negativnih posle-
dic tega načina življenja za naš planet. Morda bi mladi odgovarjali druga-
če po korona času, ko vidijo na spletu karte, kako se je v času krize izboljšal
zrak, voda, kako se je vrnilo življenje v vodo pri Benetkah, ko se je ustavil
tok turistov.
Jezikovno dijaki izkazujejo razumevanje, saj je kar nekaj vprašanj
sestavljenih pozitivno-negativno, in so morali razumeti kontekst, da so
lahko odgovorili. Ker so tudi besedne zveze iz nabora trajnosti za dijake
morda nove, so jih vsebinsko razumeli, zato zaključujemo, da je anketa do-
ber pokazatelj odnosa mladih do trajnostnega turizma in do trajnosti.
Potreben je nov premik na poti trajnostnosti. Večina raziskav o traj-
nostnosti se navezuje na okoljsko dimenzijo, ki vključuje poznavanje in
upravljanje z naravnimi viri, manj pa so prisotne konkretne spremembe v
družbi, ki bi potem res omogočile implementacijo vseh dimenzij trajnos-
ti. Velika težava sedanjega razumevanja trajnostni je, da je koncept traj-
nostnega razvoja večinoma osredotočen na sočasno obravnavanje trojnih
družbenih, ekonomskih in okoljskih ciljev (pogovorno znani kot Ljudje,
197
glede tega, kakšen naj bo trajnostni turizem, postala jasnejša. Ta premik od
srednjega odločanja k bolj skrajnemu in bolj jasnemu izražanju svojih sta-
lišč smo statistično ovrednotili. Pri 4 od 18 trditev smo opazili statistično
značilen premik k jasnejšemu izražanju stališč. Ko smo ugotavljali velikost
učinka oziroma premika od sredinskega k skrajnim odgovorom, smo ved-
no opazili vsaj majhen učinek. Majhen učinek smo opazili samo pri petih
trditvah, pri vseh preostalih trditvah pa srednji učinek.
Zanimivi sta dve trditvi, kjer so dijaki svoje delno nestrinjanje v po-
testu spremenili v delno strinjanju (F2, se deloma strinjam; F3, se deloma
ne strinjam). Gre za izbiro bolj trajnostnih prevoznih sredstev, kot je letalo,
in trditev, da je na potovanju voda, kupljena v plastenki, najbolj enostavna,
praktična in higienska rešitev.
Vsebinsko odgovori izražajo njihovo zavedanje o pomenu trajnosti
tudi v turizmu. V odgovorih, na katerih dejanja sami ne vplivajo (da izbi-
rajo v restavraciji lokalno hrano, uporaba letala in podobno), so odgovori-
li drugače, kot sicer izkazuje znanje (z izbiro so se delno strinjali), kar ne
predpisujemo njihovi neodgovornosti, ampak bolj možnosti ali nemožnos-
ti tovrstnega izbiranja.
V poglobljenih situacijah, kot je npr. povezanost med turizmom in
trajnostjo (preglednica 2), kjer bi tudi pričakovali odgovore v smeri strinja-
nja, so se dijaki tudi odločali sredinsko, kar lahko kaže na to, da sicer traj-
nost poznajo splošno, ne pa globje, kar lahko trdimo tudi na osnovi drugih
odgovorov. Zato menimo, da bi mladim vsebine trajnosti morali bolj pove-
zati z vsakdanjim življenjem in ne, da je to le nekaj, kar se tiče okolja, saj se
mladi kot »žrtve« potrošništva še ne zavedajo globalnih negativnih posle-
dic tega načina življenja za naš planet. Morda bi mladi odgovarjali druga-
če po korona času, ko vidijo na spletu karte, kako se je v času krize izboljšal
zrak, voda, kako se je vrnilo življenje v vodo pri Benetkah, ko se je ustavil
tok turistov.
Jezikovno dijaki izkazujejo razumevanje, saj je kar nekaj vprašanj
sestavljenih pozitivno-negativno, in so morali razumeti kontekst, da so
lahko odgovorili. Ker so tudi besedne zveze iz nabora trajnosti za dijake
morda nove, so jih vsebinsko razumeli, zato zaključujemo, da je anketa do-
ber pokazatelj odnosa mladih do trajnostnega turizma in do trajnosti.
Potreben je nov premik na poti trajnostnosti. Večina raziskav o traj-
nostnosti se navezuje na okoljsko dimenzijo, ki vključuje poznavanje in
upravljanje z naravnimi viri, manj pa so prisotne konkretne spremembe v
družbi, ki bi potem res omogočile implementacijo vseh dimenzij trajnos-
ti. Velika težava sedanjega razumevanja trajnostni je, da je koncept traj-
nostnega razvoja večinoma osredotočen na sočasno obravnavanje trojnih
družbenih, ekonomskih in okoljskih ciljev (pogovorno znani kot Ljudje,
197
