Page 193 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 193
r azumevanje tr ajnostnosti med mladimi v luči vpliva soft clil učnih enot ...
Opombe: F1, se popolnoma strinjam; F2, se deloma strinjam; F3, se deloma ne strinjam; F4,
se popolnoma nestrinjam; Cramér’s V velikost učinka (ES): ES ≤ 0,1, mali učinek; 0,1 < ES ≤
0,5, srednji učinek; ES > 0,5 velik učinek.
V predtestu (preglednica 1) so dijaki praviloma izbirali sredinske od-
govore (F2, se deloma strinjam; F3, se deloma ne strinjam). Tako so se odlo-
čali kar pri 14 od 17 trditvah. To smo opazili predvsem v odgovorih, pove-
zanih z vsakdanjim življenjem ljudi in družbe, reševanjem vsakodnevnih
težav, zdravim življenjem, prizadevanjem biti boljši človek, bolj povezan z
naravo, pravično družbo, spodbujanjem sodelovanje med ljudmi, osebnimi
preferencami-cilji in z elitistično vlogi trajnosti. Sredinskega odločanja nis-
mo opazili samo pri treh trditvah s skrbniškim pogledom na trajnost, kot
so, da s trajnostjo ščitimo naravo in da nas v povezavi s trajnostjo skrbi za
človeka kot vrsto ter za prihodnost otrok.
V potestu (preglednica 1) so se stališča dijakov iz sredinskega odloča-
nja preusmerila v skrajnejšo izbiro odgovorov (F1, se popolnoma strinjam;
F4, se popolnoma ne strinjam), kar pomeni, da so njihova stališča postala
bolj jasna in usmerjena v vse vidike trajnosti. Ta premik od srednjega odlo-
čanja k bolj skrajnemu in bolj jasnemu izražanju svojih stališč smo statistič-
no ovrednotili. Pri 5 od 17 trditev smo opazili statistično značilen premik
k jasnejšemu izražanju stališč. Ko smo ugotavljali velikost učinka oziroma
premika od sredinskega k skrajnejšim odgovorom, smo vedno opazili vsaj
majhen učinek. Majhen učinek smo opazili samo pri treh trditvah, pri veči-
ni ostalih trditvah pa srednji učinek.
Povzamemo lahko, da dijaki poznajo pojem trajnost in trajnostni raz
voj. Na enoznačno zapisane trditve glede trajnosti (preglednica 1) so se pred
in po izvedbi učne enote večinsko odločili za popolno strinjanje (da s traj-
nostjo varujejo naravo, da jih skrbi prihodnost otrok in drugih živih bitij).
Nekoliko slabše pa so predvsem v predtestu povezovali trajnost s svojim
vsakdanjim življenjem. To kaže na eni strani na ozko povezovanje trajnosti
samo z dimenzijo okolja in ne toliko s socialo (družbo) in ekonomijo.
To je tudi namig in napotek izobraževanju, da bi morali v trajnosti
bolj poudariti družbene učinke, ne zgolj okoljskih ali tehniških, kar je si-
cer dediščina t. i. okoljskega izobraževanja, ki je poudarjalo le naravoslov-
no povezavo za razliko od trajnostne, ki vključuje še družbene, torej social-
ne, ekonomske in etične dimenzije. Z jezikovnega vidika se da sklepati, da
so težje razumeli povedi, kjer je bil zapis z besedami, ki jih ne slišijo pogos-
to, in obratno, kar slišijo pogosto, so lažje ovrednotili (S trajnostjo ohranja-
193
Opombe: F1, se popolnoma strinjam; F2, se deloma strinjam; F3, se deloma ne strinjam; F4,
se popolnoma nestrinjam; Cramér’s V velikost učinka (ES): ES ≤ 0,1, mali učinek; 0,1 < ES ≤
0,5, srednji učinek; ES > 0,5 velik učinek.
V predtestu (preglednica 1) so dijaki praviloma izbirali sredinske od-
govore (F2, se deloma strinjam; F3, se deloma ne strinjam). Tako so se odlo-
čali kar pri 14 od 17 trditvah. To smo opazili predvsem v odgovorih, pove-
zanih z vsakdanjim življenjem ljudi in družbe, reševanjem vsakodnevnih
težav, zdravim življenjem, prizadevanjem biti boljši človek, bolj povezan z
naravo, pravično družbo, spodbujanjem sodelovanje med ljudmi, osebnimi
preferencami-cilji in z elitistično vlogi trajnosti. Sredinskega odločanja nis-
mo opazili samo pri treh trditvah s skrbniškim pogledom na trajnost, kot
so, da s trajnostjo ščitimo naravo in da nas v povezavi s trajnostjo skrbi za
človeka kot vrsto ter za prihodnost otrok.
V potestu (preglednica 1) so se stališča dijakov iz sredinskega odloča-
nja preusmerila v skrajnejšo izbiro odgovorov (F1, se popolnoma strinjam;
F4, se popolnoma ne strinjam), kar pomeni, da so njihova stališča postala
bolj jasna in usmerjena v vse vidike trajnosti. Ta premik od srednjega odlo-
čanja k bolj skrajnemu in bolj jasnemu izražanju svojih stališč smo statistič-
no ovrednotili. Pri 5 od 17 trditev smo opazili statistično značilen premik
k jasnejšemu izražanju stališč. Ko smo ugotavljali velikost učinka oziroma
premika od sredinskega k skrajnejšim odgovorom, smo vedno opazili vsaj
majhen učinek. Majhen učinek smo opazili samo pri treh trditvah, pri veči-
ni ostalih trditvah pa srednji učinek.
Povzamemo lahko, da dijaki poznajo pojem trajnost in trajnostni raz
voj. Na enoznačno zapisane trditve glede trajnosti (preglednica 1) so se pred
in po izvedbi učne enote večinsko odločili za popolno strinjanje (da s traj-
nostjo varujejo naravo, da jih skrbi prihodnost otrok in drugih živih bitij).
Nekoliko slabše pa so predvsem v predtestu povezovali trajnost s svojim
vsakdanjim življenjem. To kaže na eni strani na ozko povezovanje trajnosti
samo z dimenzijo okolja in ne toliko s socialo (družbo) in ekonomijo.
To je tudi namig in napotek izobraževanju, da bi morali v trajnosti
bolj poudariti družbene učinke, ne zgolj okoljskih ali tehniških, kar je si-
cer dediščina t. i. okoljskega izobraževanja, ki je poudarjalo le naravoslov-
no povezavo za razliko od trajnostne, ki vključuje še družbene, torej social-
ne, ekonomske in etične dimenzije. Z jezikovnega vidika se da sklepati, da
so težje razumeli povedi, kjer je bil zapis z besedami, ki jih ne slišijo pogos-
to, in obratno, kar slišijo pogosto, so lažje ovrednotili (S trajnostjo ohranja-
193
