Page 14 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 14
erih uspešno razvijamo zavedanje o jezikih in kulturah ter usvajamo
jezikovne spretnosti. S tem raziskovanje v osnovi ostaja na področju upo-
rabnega jezikoslovja, ki že desetletja ostaja pomembno polje iskanja odgo-
vorov na vprašanja, povezana z uporabo jezikov v vsakdanjiku.
Ob upoštevanju sodobnega raziskovanja večjezičnosti danes v Slove-
niji potekajo tako posamezne raziskave kot tudi najrazličnejši projekti. Del
tega predstavljamo v pričujoči znanstveni monografiji.
V prvem delu raziskovalke in raziskovalci, ki sodelujejo pri projektu
Jeziki štejejo, predstavljajo nekatere izsledke empiričnih raziskav v sloven-
skem prostoru. Ta del prinaša raziskovanje področij večjezičnosti v izobra-
ževalnih prostorih predvsem v slovenskem izobraževalnem prostoru, ven-
dar jih postavlja tudi v širši kontekst.
Drugi del je posvečen medpredmetnemu povezovanju, ki sodi med
pomembne izzive sodobne šole in se dotika vseh predmetnih področij v
celotni izobraževalni vertikali. Pri tem tuji jeziki v šoli ter različni prvi je-
ziki učencev seveda ne smejo biti izvzeti, saj ravno pridobivanje jezikov-
nih spretnosti ponuja izvrstne možnosti za povezovanje z drugimi pred-
meti ob dejstvu, da je jezik prisoten na vseh področjih življenja. Tako danes
raziskovalci in praktiki iščejo poti, kako tuje jezike kognitivnemu razvo-
ju učencev ustrezno povezati z nejezikovnimi cilji. Prispevke so prispevale
nekatere vodilne raziskovalke na tem področju danes v Sloveniji.
V tretjem delu se obračamo v evropski prostor, saj se večjezičnost v iz-
obraževalnih prostorih v različnih državah / regijah uresničuje na zelo raz-
lične načine. Nekje je zapisana, vendar se ne implementira, drugje spet so
dokumenti manj jasni, a se v praksi dogajajo procesi, ki podpirajo večjezič-
nost. Kaj jim je skupnega in kaj jih razlikuje, kje so dobre prakse in rešitve
tudi za slovenski šolski sistem, nam bodo odgovorili avtorji in avtorice iz
nekaterih evropskih držav.
Literatura
Ferbežar, I. (2019). Kakovost v jezikovnem testiranju: misija nemogoče? Jezik
in slovstvo, 64 (3–4), 83–94.
Svet Evrope (2001, 2011). SEJO. Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, pou-
čevanje, ocenjevanje. Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Urad
za razvoj šolstva. https://centerslo.si/wp-content/uploads/2015/10/SEJO-
-komplet-za-splet.pdf
14
jezikovne spretnosti. S tem raziskovanje v osnovi ostaja na področju upo-
rabnega jezikoslovja, ki že desetletja ostaja pomembno polje iskanja odgo-
vorov na vprašanja, povezana z uporabo jezikov v vsakdanjiku.
Ob upoštevanju sodobnega raziskovanja večjezičnosti danes v Slove-
niji potekajo tako posamezne raziskave kot tudi najrazličnejši projekti. Del
tega predstavljamo v pričujoči znanstveni monografiji.
V prvem delu raziskovalke in raziskovalci, ki sodelujejo pri projektu
Jeziki štejejo, predstavljajo nekatere izsledke empiričnih raziskav v sloven-
skem prostoru. Ta del prinaša raziskovanje področij večjezičnosti v izobra-
ževalnih prostorih predvsem v slovenskem izobraževalnem prostoru, ven-
dar jih postavlja tudi v širši kontekst.
Drugi del je posvečen medpredmetnemu povezovanju, ki sodi med
pomembne izzive sodobne šole in se dotika vseh predmetnih področij v
celotni izobraževalni vertikali. Pri tem tuji jeziki v šoli ter različni prvi je-
ziki učencev seveda ne smejo biti izvzeti, saj ravno pridobivanje jezikov-
nih spretnosti ponuja izvrstne možnosti za povezovanje z drugimi pred-
meti ob dejstvu, da je jezik prisoten na vseh področjih življenja. Tako danes
raziskovalci in praktiki iščejo poti, kako tuje jezike kognitivnemu razvo-
ju učencev ustrezno povezati z nejezikovnimi cilji. Prispevke so prispevale
nekatere vodilne raziskovalke na tem področju danes v Sloveniji.
V tretjem delu se obračamo v evropski prostor, saj se večjezičnost v iz-
obraževalnih prostorih v različnih državah / regijah uresničuje na zelo raz-
lične načine. Nekje je zapisana, vendar se ne implementira, drugje spet so
dokumenti manj jasni, a se v praksi dogajajo procesi, ki podpirajo večjezič-
nost. Kaj jim je skupnega in kaj jih razlikuje, kje so dobre prakse in rešitve
tudi za slovenski šolski sistem, nam bodo odgovorili avtorji in avtorice iz
nekaterih evropskih držav.
Literatura
Ferbežar, I. (2019). Kakovost v jezikovnem testiranju: misija nemogoče? Jezik
in slovstvo, 64 (3–4), 83–94.
Svet Evrope (2001, 2011). SEJO. Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, pou-
čevanje, ocenjevanje. Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Urad
za razvoj šolstva. https://centerslo.si/wp-content/uploads/2015/10/SEJO-
-komplet-za-splet.pdf
14
