Page 371 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 371
povzetki ■ summaries
Mateja Režek
Učeče se skupnosti kot del kompetentnega sistema
podpore za strokovne delavce: Primer dveh slovenskih
vrtcev
Tako med raziskovalci, praktiki kot tudi oblikovalci politik, obstaja soglas-
je, da je kakovost pedagoške prakse v vrtcih, v veliki meri odvisna od uspo-
sobljenosti strokovnih delavcev. Kot poudarja študija CoRe (Urban et.al.
2011), pa zgolj usposobljenost posameznega strokovnega delavca ne zados-
tuje za zagotavljanje kakovosti vzgojno izobraževalnega procesa. Treba je
vzpostaviti kompetenten sistem, ki vključuje sodelovanje med posamezni-
ki, skupinami in institucijami ter je hkrati vpet v kompetenten sistem
upravljanja. Učeče se skupnosti, kot enega od nivojev podpornega sistema
za strokovne delavce vrtcev, razvijamo v vrtcih in osnovnih šolah, člani-
cah Mreže za spreminjanje kakovosti Korak za korakom. Predstavili bomo
oblikovanje učečih se skupnosti v dveh slovenskih vrtcih, kjer smo vodje
učečih se skupnosti pri oblikovanju le-teh poglobljeno podpirali v okviru
projekta VALUE (Erasmus+ KA3), katerega cilj je bil oblikovati skupno pot
profesionalnega razvoja za vse strokovne delavce vrtca. V obeh vrtcih smo
v procesu akcijskega raziskovanja sodelovali s štirinajstimi vodji učečih se
skupnosti, ki so na rednih mesečnih srečanjih pod mentorstvom razisko-
valk Centra za kakovost v vzgoji in izobraževanju Korak za korakom, refle-
ktirale proces svojega vodenja ter ga na podlagi oblikovanih akcijskih na-
črtov preoblikovale. Vsebinski fokus, ki so ga strokovne delavke v učečih se
skupnostih raziskovale, se je v vrtcih razlikoval. V enem od vrtcev so raz-
iskovale področje socialne inkluzije, v drugem pa področje ustvarjalnosti
prek ISSA pedagoških kazalnikov kakovosti. Učinki delovanja učečih se
skupnosti se kažejo na več nivojih: od konkretnih učinkov na nivoju prakse
v oddelku, tesnejših povezav med strokovnimi delavci, poglobljenega ra-
zumevanja izbranih vsebinskih področij na individualnem nivoju in obli-
kovanja skupnega razumevanja izbranih vsebinskih področij, do ozaveš-
čenosti o odgovornosti obeh strokovnih delavk za zagotavljanje kakovosti
na nivoju oddelka, sprememb na področju zaznavanja lastne profesional-
ne identitete obeh strokovnih delavk ter ozaveščenosti vodstva o pomenu
učečih se skupnosti za podporo strokovnim delavcem pri njihovem delu.
Ključne besede: učeče se skupnosti, profesionalni razvoj strokovnih delav-
cev, vrtci, kompetentni sistem.
371
Mateja Režek
Učeče se skupnosti kot del kompetentnega sistema
podpore za strokovne delavce: Primer dveh slovenskih
vrtcev
Tako med raziskovalci, praktiki kot tudi oblikovalci politik, obstaja soglas-
je, da je kakovost pedagoške prakse v vrtcih, v veliki meri odvisna od uspo-
sobljenosti strokovnih delavcev. Kot poudarja študija CoRe (Urban et.al.
2011), pa zgolj usposobljenost posameznega strokovnega delavca ne zados-
tuje za zagotavljanje kakovosti vzgojno izobraževalnega procesa. Treba je
vzpostaviti kompetenten sistem, ki vključuje sodelovanje med posamezni-
ki, skupinami in institucijami ter je hkrati vpet v kompetenten sistem
upravljanja. Učeče se skupnosti, kot enega od nivojev podpornega sistema
za strokovne delavce vrtcev, razvijamo v vrtcih in osnovnih šolah, člani-
cah Mreže za spreminjanje kakovosti Korak za korakom. Predstavili bomo
oblikovanje učečih se skupnosti v dveh slovenskih vrtcih, kjer smo vodje
učečih se skupnosti pri oblikovanju le-teh poglobljeno podpirali v okviru
projekta VALUE (Erasmus+ KA3), katerega cilj je bil oblikovati skupno pot
profesionalnega razvoja za vse strokovne delavce vrtca. V obeh vrtcih smo
v procesu akcijskega raziskovanja sodelovali s štirinajstimi vodji učečih se
skupnosti, ki so na rednih mesečnih srečanjih pod mentorstvom razisko-
valk Centra za kakovost v vzgoji in izobraževanju Korak za korakom, refle-
ktirale proces svojega vodenja ter ga na podlagi oblikovanih akcijskih na-
črtov preoblikovale. Vsebinski fokus, ki so ga strokovne delavke v učečih se
skupnostih raziskovale, se je v vrtcih razlikoval. V enem od vrtcev so raz-
iskovale področje socialne inkluzije, v drugem pa področje ustvarjalnosti
prek ISSA pedagoških kazalnikov kakovosti. Učinki delovanja učečih se
skupnosti se kažejo na več nivojih: od konkretnih učinkov na nivoju prakse
v oddelku, tesnejših povezav med strokovnimi delavci, poglobljenega ra-
zumevanja izbranih vsebinskih področij na individualnem nivoju in obli-
kovanja skupnega razumevanja izbranih vsebinskih področij, do ozaveš-
čenosti o odgovornosti obeh strokovnih delavk za zagotavljanje kakovosti
na nivoju oddelka, sprememb na področju zaznavanja lastne profesional-
ne identitete obeh strokovnih delavk ter ozaveščenosti vodstva o pomenu
učečih se skupnosti za podporo strokovnim delavcem pri njihovem delu.
Ključne besede: učeče se skupnosti, profesionalni razvoj strokovnih delav-
cev, vrtci, kompetentni sistem.
371
