Page 358 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 358
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse

ple, predictors of visual cyberbullying were: higher time of active social
network use, higher self-perceived popularity, higher visual victimization
and higher text cyberbullying. Predictors of text cyberbullying in second-
ary school were: male gender, higher anger externalization, lower perceived
peer support, higher self-perceived popularity, higher text victimization,
higher visual victimization and higher visual cyberbullying. Recommen-
dations for further research and practice are presented.
Keywords: cyberbullying, visual cyberbullying, text cyberbullying, predic-
tors

Tina Pivec, Ana Kozina
Medvrstniško nasilje med študentkami in študenti:
vloga kazalnikov pozitivnega razvoja mladih
Izvajanje in doživljanje medvrstniškega nasilja je bilo večinoma raziskova-
no med osnovnošolci in srednješolci, medtem ko je bila študentska popu-
lacija spregledana. Rezultati tujih raziskav sicer kažejo, da se nasilje pri tej
populaciji pojavlja v manjši meri, a vendar ima lahko negativne posledice
tudi zanje, zato je ključno prepoznati, kateri dejavniki pripomorejo k nižji
pojavnosti medvrstniškega nasilja. Namen pričujočega prispevka je bil raz-
iskati pojavnost izvajanja in doživljanja nasilja med študenti in študentka-
mi v slovenskem prostoru ter preveriti vlogo demografskih spremenljivk in
kazalnikov pozitivnega razvoja mladih (kompetentnost, samozavest, ka-
rakter, skrb in povezanost) pri medvrstniškem nasilju. V pilotni raziska-
vi raziskovalnega projekta Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne za-
konitosti v kontekstu migracij je sodelovalo 364 študentk in študentov (80,5
% žensk), starih med 19 in 28 let (M = 22,21; SD = 2,20). Približno ena dese-
tina študentk in študentov je poročala, da je v zadnjem mesecu vsaj enkrat
izvedla ali doživela eno izmed nasilnih dejanj. Spol je bil statistično znači-
len napovednik izvajanja in doživljanja besednega nasilja, starost pa je bila
statistično značilen napovednik le izvajanja besednega nasilja, torej, moš-
ki v večji meri izvajajo in doživljajo besedno nasilje kot ženske, mlajši ude-
leženci pa v večji meri izvajajo besedno nasilje. Skrb je bila statistično zna-
čilen negativen napovednik besednega in odnosnega nasilja, povezanost pa
statistično značilen negativen napovednik besedne in odnosne viktimiza-
cije. Posamezniki z višjo stopnjo empatije in simpatije do drugih bodo tako
v manjši meri izvajali nasilje, medtem ko bodo tisti, ki so bolj povezani z
družino, vrstniki, fakulteto in širšo skupnostjo, v manjši meri žrtve nasilja.

358
   353   354   355   356   357   358   359   360   361   362   363