Page 327 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 327
profesionalni r azvoj učiteljev in upor aba »abc learning design« pristopa
III. Skupina v nadaljevanju na papirni podlogi - »platnu« velikosti A1
(slika 1B) načrtuje distribucijo vseh učnih pristopov z zaporedjem
posameznih izbranih kartic po časovni premici programa, mo-
dula ali predmeta. Pogosto se zaporedja aktivnosti ponavljajo.
IV. Po oblikovanju usklajenega orisa učnih pristopov, udeleženci kar-
tice obrnejo. Na hrbtni strani kartic je seznam dejavnosti, ki so
povezane s posameznim tipom učnega pristopa in skupina nato
izbere (s kljukico) posamezne dejavnosti ali tudi predlaga svoje
aktivnosti. Cilj tega dela je vzpodbujanje strukturiranega pogo-
vora med udeleženci in ne iskanje »prave« mešanice učnih dejav-
nosti.
V. Po izbranih in dogovorjenih učnih aktivnostih udeleženci iščejo
možnosti za formativno in sumativno preverjanje in ocenjevanje
ter le-te označijo s pomočjo srebrnih (za formativno) in zlatih (za
sumativno) samolepilnih zvezd, ki jih pritrdijo na izbrane dejav-
nosti. Na ta način si udeleženci oblikujejo pregled in podrobnosti
o učnih in evalvacijskih dejavnostih programa, modula ali pred-
meta.
VI. Udeleženci se vrnejo na začetni graf iz uvodnega dela delavnice in
prilagodijo obliko modula, programa ali predmeta glede na novo
zastavljeno delo ter razpravljajo o morebitnih spremembah.
VII. Zaključni del je fotografiranje t.i. »vizualne zgodbe«, kar lahko
uporabimo za izdelavo podrobne dokumentacije programa, mo-
dula ali predmeta.
V letu 2019/2020 smo v manjši kvalitativni raziskavi, v kateri je sode-
lovalo deset učiteljev (dva učitelja in osem učiteljic) iz prakse, predmetnih
področij biologije in gospodinjstva, ki so v okviru dokvalifikacije za pou-
čevanje predmeta Naravoslovje v OŠ pridobivali temeljna znanja s področ-
ja kemije, predstavljen model dela »ABC learning design« delavnice, prak-
tično preizkusili. Z uporabo preprostega in učinkovitega pristopa na osnovi
formata igre, so učitelji zasnovali načrt izvajanja pouka kemijskih vsebin,
vključenih v učnih načrtih za naravoslovje v 6. in 7. razredu. Ob upora-
bi vnaprej natisnjenih učnih kartic so v delovni skupini ustvarili »vizual-
no zgodbo« (ang. »storyboard«). Učitelji so izbrali vrsto in zaporedje dejav-
nosti za doseganje ciljev in na ta način vizualizirali npr. izkušnje učencev
pri učnih enotah ter ustvarili vpogled v realno izvedbo (strukturo in potek)
učnih enot in njenih morebitnih pomanjkljivosti. Ob tem so učitelji med-
327
III. Skupina v nadaljevanju na papirni podlogi - »platnu« velikosti A1
(slika 1B) načrtuje distribucijo vseh učnih pristopov z zaporedjem
posameznih izbranih kartic po časovni premici programa, mo-
dula ali predmeta. Pogosto se zaporedja aktivnosti ponavljajo.
IV. Po oblikovanju usklajenega orisa učnih pristopov, udeleženci kar-
tice obrnejo. Na hrbtni strani kartic je seznam dejavnosti, ki so
povezane s posameznim tipom učnega pristopa in skupina nato
izbere (s kljukico) posamezne dejavnosti ali tudi predlaga svoje
aktivnosti. Cilj tega dela je vzpodbujanje strukturiranega pogo-
vora med udeleženci in ne iskanje »prave« mešanice učnih dejav-
nosti.
V. Po izbranih in dogovorjenih učnih aktivnostih udeleženci iščejo
možnosti za formativno in sumativno preverjanje in ocenjevanje
ter le-te označijo s pomočjo srebrnih (za formativno) in zlatih (za
sumativno) samolepilnih zvezd, ki jih pritrdijo na izbrane dejav-
nosti. Na ta način si udeleženci oblikujejo pregled in podrobnosti
o učnih in evalvacijskih dejavnostih programa, modula ali pred-
meta.
VI. Udeleženci se vrnejo na začetni graf iz uvodnega dela delavnice in
prilagodijo obliko modula, programa ali predmeta glede na novo
zastavljeno delo ter razpravljajo o morebitnih spremembah.
VII. Zaključni del je fotografiranje t.i. »vizualne zgodbe«, kar lahko
uporabimo za izdelavo podrobne dokumentacije programa, mo-
dula ali predmeta.
V letu 2019/2020 smo v manjši kvalitativni raziskavi, v kateri je sode-
lovalo deset učiteljev (dva učitelja in osem učiteljic) iz prakse, predmetnih
področij biologije in gospodinjstva, ki so v okviru dokvalifikacije za pou-
čevanje predmeta Naravoslovje v OŠ pridobivali temeljna znanja s področ-
ja kemije, predstavljen model dela »ABC learning design« delavnice, prak-
tično preizkusili. Z uporabo preprostega in učinkovitega pristopa na osnovi
formata igre, so učitelji zasnovali načrt izvajanja pouka kemijskih vsebin,
vključenih v učnih načrtih za naravoslovje v 6. in 7. razredu. Ob upora-
bi vnaprej natisnjenih učnih kartic so v delovni skupini ustvarili »vizual-
no zgodbo« (ang. »storyboard«). Učitelji so izbrali vrsto in zaporedje dejav-
nosti za doseganje ciljev in na ta način vizualizirali npr. izkušnje učencev
pri učnih enotah ter ustvarili vpogled v realno izvedbo (strukturo in potek)
učnih enot in njenih morebitnih pomanjkljivosti. Ob tem so učitelji med-
327
