Page 152 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 152
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
razlik je to lahko vplivalo na veljavnost rezultatov. Med udeleženci so prav
tako izstopali študenti in študentke Univerze v Mariboru, zato vzorec štu-
dentov ni reprezentativen. Prav tako je zaradi prečnega raziskovalnega na-
črta nemogoče sklepati o vzročno-posledičnih odnosih.
Rezultati tega prispevka imajo tudi pomembno uporabno vrednost, saj
nakazujejo, da je pomembno, da študentke in študenti tudi v času študija
krepijo čustvene in socialne kompetence, med katere spadata skrb za dru-
ge ter povezanost z vrstniki, šolskim okoljem, starši in širšo skupnostjo.
Pomen skrbi za druge, ki je negativen napovednik izvajanja nasilja, se lah-
ko spodbuja med predavanji in obštudijskih vsebinah preko predstavi-
tev študij primera, prikaza videov žrtev, analize čustev in misli žrtev ter
spremembe bazičnih prepričanj izvajalcev nasilja (Del Rey et al., 2016). Za
spodbujanje povezanosti študentk in študentov, ki lahko zmanjša pojav-
nost viktimizacije, so lahko uporabljene naslednje aktivnosti: vzpostavitev
podpornih skupin, spodbujanje razvoja čustvenih in socialnih kompetenc
študentk in študentov in spodbujanje udejstvovanja v obštudijskih dejav-
nostih na fakulteti in v mnogih društvih z namenom krepitve pripadno-
sti fakulteti ali spodbujanja povezanosti s študenti drugih študijskih smeri.
Medvrstniško nasilje med študenti in študentkami je v slovenskem
prostoru premalo raziskano, zato bi bilo treba v prihodnje raziskave vklju-
čiti reprezentativni vzorec študentk in študentov, druge potencialne varo-
valne dejavnike (npr. stopnja nadzora čustev, prosocialno vedenje) ter raz-
iskati pojavnost spletnega nasilja. Smiselno bi bilo zasnovati vprašalnik za
merjenje medvrstniškega nasilja in viktimizacije posebej za študente in
študentke, saj lahko pričakujemo, da pri njih prihaja do drugačnih nasilnih
dejanj kot pri osnovnošolcih oziroma srednješolcih.
Literatura
Belacchi, Carmen in Eleonora Farina. 2012. “Feeling and Thinking of Others:
Affective and Cognitive Empathy and Emotion Comprehension in Proso-
cial/Hostile Preschoolers.” Aggressive Behavior 38 (2): 150–65.
Bowers, Edmond P., Yibing Li, Megan K. Kiely, Aerika Brittian, Jacqueline V.
Lerner in Richard M. Lerner. 2010. “The Five Cs Model of Positive Youth
Development: A Longitudinal Analysis of Confirmatory Factor Structu-
re and Measurement Invariance.” Journal of Youth and Adolescence 39 (7):
720–35.
152
razlik je to lahko vplivalo na veljavnost rezultatov. Med udeleženci so prav
tako izstopali študenti in študentke Univerze v Mariboru, zato vzorec štu-
dentov ni reprezentativen. Prav tako je zaradi prečnega raziskovalnega na-
črta nemogoče sklepati o vzročno-posledičnih odnosih.
Rezultati tega prispevka imajo tudi pomembno uporabno vrednost, saj
nakazujejo, da je pomembno, da študentke in študenti tudi v času študija
krepijo čustvene in socialne kompetence, med katere spadata skrb za dru-
ge ter povezanost z vrstniki, šolskim okoljem, starši in širšo skupnostjo.
Pomen skrbi za druge, ki je negativen napovednik izvajanja nasilja, se lah-
ko spodbuja med predavanji in obštudijskih vsebinah preko predstavi-
tev študij primera, prikaza videov žrtev, analize čustev in misli žrtev ter
spremembe bazičnih prepričanj izvajalcev nasilja (Del Rey et al., 2016). Za
spodbujanje povezanosti študentk in študentov, ki lahko zmanjša pojav-
nost viktimizacije, so lahko uporabljene naslednje aktivnosti: vzpostavitev
podpornih skupin, spodbujanje razvoja čustvenih in socialnih kompetenc
študentk in študentov in spodbujanje udejstvovanja v obštudijskih dejav-
nostih na fakulteti in v mnogih društvih z namenom krepitve pripadno-
sti fakulteti ali spodbujanja povezanosti s študenti drugih študijskih smeri.
Medvrstniško nasilje med študenti in študentkami je v slovenskem
prostoru premalo raziskano, zato bi bilo treba v prihodnje raziskave vklju-
čiti reprezentativni vzorec študentk in študentov, druge potencialne varo-
valne dejavnike (npr. stopnja nadzora čustev, prosocialno vedenje) ter raz-
iskati pojavnost spletnega nasilja. Smiselno bi bilo zasnovati vprašalnik za
merjenje medvrstniškega nasilja in viktimizacije posebej za študente in
študentke, saj lahko pričakujemo, da pri njih prihaja do drugačnih nasilnih
dejanj kot pri osnovnošolcih oziroma srednješolcih.
Literatura
Belacchi, Carmen in Eleonora Farina. 2012. “Feeling and Thinking of Others:
Affective and Cognitive Empathy and Emotion Comprehension in Proso-
cial/Hostile Preschoolers.” Aggressive Behavior 38 (2): 150–65.
Bowers, Edmond P., Yibing Li, Megan K. Kiely, Aerika Brittian, Jacqueline V.
Lerner in Richard M. Lerner. 2010. “The Five Cs Model of Positive Youth
Development: A Longitudinal Analysis of Confirmatory Factor Structu-
re and Measurement Invariance.” Journal of Youth and Adolescence 39 (7):
720–35.
152
