Page 151 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 151
medvrstniško nasilje med študentkami in študenti ...
janja nasilja oziroma viktimizacije. To kaže na kompleksnost raziskovanja
izvajanja in doživljanja medvrstniškega nasilja tudi v študentski populaci-
ji. Moški so bili v večji meri izvajalci in žrtve besednega nasilja kot ženske,
kar je skladno z rezultati študij iz obdobij osnovne in srednje šole (Wang et
al., 2009). Predhodne raziskave, izvedene na vzorcu študentov, so pokaza-
le, da so bili moški v večji meri izvajalci nasilja, večinoma pa ni bilo razlik
med spoloma v doživljanju nasilja (Lund in Ross, 2016).
Rezultati jasno kažejo na pomembno vlogo skrbi za drugega pri prepre-
čevanju izvajanja nasilnega vedenja. Nižja stopnja empatije se povezuje z
neželenimi vedenji, kot je izvajanje nasilja (van Noorden et al., 2015), na kar
kažejo tudi rezultati pričujoče raziskave. Vloga kognitivne empatije pa ni
tako enoznačna, saj posamezne raziskave poročajo o negativni povezanosti
med konstruktoma (Belacchi in Farina, 2012), medtem ko druge niso po-
ročale o tem, da sta omenjena konstrukta povezana (Caravita et al., 2009).
Povezanost z vrstniki, univerzitetnim okoljem, starši in okolico je ne-
gativen napovednik doživljanja nasilja pri študentkah in študentih. Prija-
teljstvo, opora vrstnikov, opora staršev in opora učiteljev so se že na vzor-
cu mladostnikov pokazali kot varovalni dejavnik doživljanja nasilja (Košir
et al., 2019; Stadler et al., 2010). Raziskovalci že dlje časa opozarjajo na soci-
alno naravo nasilja (Salmivalli, 2010), saj se nasilje navadno dogaja v priso-
tnosti drugih, zato imajo opazovalci nasilja veliko vlogo pri tem fenomenu.
Prav tako je pomembno, da imajo študenti in študentke vzpostavljeno soci-
alno mrežo, saj jim bodo lahko njihovi prijatelji in prijateljice nudili oporo
oziroma jih bodo branili pred nasilnim vedenjem drugih.
Pomanjkljivosti raziskave, predlogi za pedagoško prakso
in za nadaljnje raziskave
Pričujoča raziskava je ena izmed prvih raziskav, ki je raziskovala pojav-
nost ter dejavnike medvrstniškega nasilja med študenti in študentkami v
slovenskem prostoru, vendar ima kljub temu nekaj pomanjkljivosti. Vzo-
rec je bil namreč zbran po metodi snežne kepe, prav tako se je sredi zbira-
nja podatkov zaradi pričetka epidemije spremenil način zbiranja podatkov.
Pred epidemijo so študenti in študentke vprašalnike izpolnjevali v fizič-
ni obliki preko metode papir-svinčnik, po pričetku epidemije se je zbira-
nje podatkov preselilo v spletno okolje (portal 1ka), kar je lahko vplivalo na
verodostojnost podatkov. Udeleženci so izpolnjevali vprašalnik medvrstni-
škega nasilja in viktimizacije, ki je bil zasnovan za uporabo v osnovnih in
srednjih šolah ter je bil prilagojen študentski populaciji. Zaradi starostnih
151
janja nasilja oziroma viktimizacije. To kaže na kompleksnost raziskovanja
izvajanja in doživljanja medvrstniškega nasilja tudi v študentski populaci-
ji. Moški so bili v večji meri izvajalci in žrtve besednega nasilja kot ženske,
kar je skladno z rezultati študij iz obdobij osnovne in srednje šole (Wang et
al., 2009). Predhodne raziskave, izvedene na vzorcu študentov, so pokaza-
le, da so bili moški v večji meri izvajalci nasilja, večinoma pa ni bilo razlik
med spoloma v doživljanju nasilja (Lund in Ross, 2016).
Rezultati jasno kažejo na pomembno vlogo skrbi za drugega pri prepre-
čevanju izvajanja nasilnega vedenja. Nižja stopnja empatije se povezuje z
neželenimi vedenji, kot je izvajanje nasilja (van Noorden et al., 2015), na kar
kažejo tudi rezultati pričujoče raziskave. Vloga kognitivne empatije pa ni
tako enoznačna, saj posamezne raziskave poročajo o negativni povezanosti
med konstruktoma (Belacchi in Farina, 2012), medtem ko druge niso po-
ročale o tem, da sta omenjena konstrukta povezana (Caravita et al., 2009).
Povezanost z vrstniki, univerzitetnim okoljem, starši in okolico je ne-
gativen napovednik doživljanja nasilja pri študentkah in študentih. Prija-
teljstvo, opora vrstnikov, opora staršev in opora učiteljev so se že na vzor-
cu mladostnikov pokazali kot varovalni dejavnik doživljanja nasilja (Košir
et al., 2019; Stadler et al., 2010). Raziskovalci že dlje časa opozarjajo na soci-
alno naravo nasilja (Salmivalli, 2010), saj se nasilje navadno dogaja v priso-
tnosti drugih, zato imajo opazovalci nasilja veliko vlogo pri tem fenomenu.
Prav tako je pomembno, da imajo študenti in študentke vzpostavljeno soci-
alno mrežo, saj jim bodo lahko njihovi prijatelji in prijateljice nudili oporo
oziroma jih bodo branili pred nasilnim vedenjem drugih.
Pomanjkljivosti raziskave, predlogi za pedagoško prakso
in za nadaljnje raziskave
Pričujoča raziskava je ena izmed prvih raziskav, ki je raziskovala pojav-
nost ter dejavnike medvrstniškega nasilja med študenti in študentkami v
slovenskem prostoru, vendar ima kljub temu nekaj pomanjkljivosti. Vzo-
rec je bil namreč zbran po metodi snežne kepe, prav tako se je sredi zbira-
nja podatkov zaradi pričetka epidemije spremenil način zbiranja podatkov.
Pred epidemijo so študenti in študentke vprašalnike izpolnjevali v fizič-
ni obliki preko metode papir-svinčnik, po pričetku epidemije se je zbira-
nje podatkov preselilo v spletno okolje (portal 1ka), kar je lahko vplivalo na
verodostojnost podatkov. Udeleženci so izpolnjevali vprašalnik medvrstni-
škega nasilja in viktimizacije, ki je bil zasnovan za uporabo v osnovnih in
srednjih šolah ter je bil prilagojen študentski populaciji. Zaradi starostnih
151
