Page 63 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut
P. 63
Češki bratje kot obstranci:
med zavezo husitskega preloma z Rimom
in izzivom nemške reformacije
Bitka pri Lipanih, jihlavski kompaktati in njihove posledice
Tridesetega maja 1434 sta si kak kilometer južno od vasice Lipany na sred
njem Češkem stali naproti dve vojski. Prvo so sestavljali oddelki utrakvi
stično-katoliškega zavezništva, ki mu je poveljeval Diviš Bořek z Miletínka.
Med soldati pod njegovim vodstvom so bili vojščaki zmerne husitske strani,
Pražani, husitsko plemstvo, vojaški oddelki iz Plzna, Karlštejna in Mělníka
ter drugi (Šmahel 3 1996, 274–293). Na nasprotni strani bojnega polja pa se
je znašla armada radikalne husitske strani – taboriti in sirotki.1 Te bojevi
te zagovornike keliha sta vodila ognjevita duhovnika, ki sta bila enako kot
z argumenti v dialogih o Gospodu spretna v sukanju meča: sirotkom je po
veljeval Prokop Malý (Prokůpek), taboritom pa njegov proslavljeni tovariš
Prokop Veliki (tudi Prokop Holý, Procopius Rasus).
Tako taboriti kot sirotki so po smrti znamenitega in tudi zloglasnega
husitskega generala Jana Žižke sejali strah in trepet med katoliškimi vojska
mi Reicha (prim. Šmahel 3 1996, 210–247), ki so želele uporne Čehe z vojaš
ko silo pripraviti do vnovične pokornosti evangeliju, kot ga je takrat sko
zi svojo glavo papeža in zbor kardinalov oznanjala Rimska cerkev. Sirotki
npr. leta 1428 preko Moravske vpadejo na severno Ogrsko (danes Slovaška),
leta 1429 skupaj s taboriti plenijo po obeh Lužicah, leto zatem se bojujejo na
1 Lat. orphani, sirotčí bratrstvo oz. vzhodnočeška husitska zveza. Šlo je za radikalno
združenje husitskih mest in plemstva, ki je nastalo na pobudo Jana Žižke; po njego
vi smrti 11. oktobra 1424 so se člani zveze začeli (samopo)imenovati sirotki ali osi
rotelci (glej Čornej 2019, 489–582)
63
med zavezo husitskega preloma z Rimom
in izzivom nemške reformacije
Bitka pri Lipanih, jihlavski kompaktati in njihove posledice
Tridesetega maja 1434 sta si kak kilometer južno od vasice Lipany na sred
njem Češkem stali naproti dve vojski. Prvo so sestavljali oddelki utrakvi
stično-katoliškega zavezništva, ki mu je poveljeval Diviš Bořek z Miletínka.
Med soldati pod njegovim vodstvom so bili vojščaki zmerne husitske strani,
Pražani, husitsko plemstvo, vojaški oddelki iz Plzna, Karlštejna in Mělníka
ter drugi (Šmahel 3 1996, 274–293). Na nasprotni strani bojnega polja pa se
je znašla armada radikalne husitske strani – taboriti in sirotki.1 Te bojevi
te zagovornike keliha sta vodila ognjevita duhovnika, ki sta bila enako kot
z argumenti v dialogih o Gospodu spretna v sukanju meča: sirotkom je po
veljeval Prokop Malý (Prokůpek), taboritom pa njegov proslavljeni tovariš
Prokop Veliki (tudi Prokop Holý, Procopius Rasus).
Tako taboriti kot sirotki so po smrti znamenitega in tudi zloglasnega
husitskega generala Jana Žižke sejali strah in trepet med katoliškimi vojska
mi Reicha (prim. Šmahel 3 1996, 210–247), ki so želele uporne Čehe z vojaš
ko silo pripraviti do vnovične pokornosti evangeliju, kot ga je takrat sko
zi svojo glavo papeža in zbor kardinalov oznanjala Rimska cerkev. Sirotki
npr. leta 1428 preko Moravske vpadejo na severno Ogrsko (danes Slovaška),
leta 1429 skupaj s taboriti plenijo po obeh Lužicah, leto zatem se bojujejo na
1 Lat. orphani, sirotčí bratrstvo oz. vzhodnočeška husitska zveza. Šlo je za radikalno
združenje husitskih mest in plemstva, ki je nastalo na pobudo Jana Žižke; po njego
vi smrti 11. oktobra 1424 so se člani zveze začeli (samopo)imenovati sirotki ali osi
rotelci (glej Čornej 2019, 489–582)
63
