Page 60 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut
P. 60
»češka gos«, božji bojevniki, obstranci
Na okrašen voz so namreč posadili kot prostitutko oblečenega študen-
ta in mu okoli vratu ter čez prsi obesili listino, ki je bila videti kot papeška
bula. Nato so se pred oje vpregli študenti, oblečeni kot dvorni norci, in dru-
gi našemljenci ter mladeniča peljali najprej k nadškofijski palači na Mali
strani, nato čez Karlov most, po celotnem Starem mestu in nazadnje pred
kraljevsko palačo na Přikopih. Pri tem so uganjali vsakovrstne norčije in
kazali vse mogoče ne prav spodobne gibe ter geste, vsa stvar pa se je zaklju-
čila pred prangarjem na Přikopih, kjer so »papeške bule« zmetali na grma-
do in jih sežgali; slednje naj bi bila parodija na sežig Wycleffeovih del, ki ga
je praški nadškof iniciral leta 1410.51
Ne pa tudi končala: trije mladeniči, obrtniški pomočniki Martin, Jan
in Stašek, so med nedeljsko Božjo službo 10. julija 1412 javno protestira-
li proti pridigarjem, ki so po praških cerkvah razglašali odpustke papeža
Janeza. Ker so v katedrali sv. Víta, pri sv. Jakobu in v Týnski cerkvi kriča-
li, da so odpustki laž in zla reč, ter s tem neposredno nasprotovali intencam
kralja Václava IV., jih je dala mestna oblast Starega mesta praškega zapre-
ti na rotovž. Nič ni pomagalo, da je za njihovo glavo prosil M. Hus na čelu
univerzitetnih profesorjev in velike množice študentov Karlove univerze.
Mladeniče so pokončali, M. Jan z Jičína pa je dal v belo platno zavita trup-
la umorjenih prenesti v Betlehemsko kapelo. Pri tem je s polno močjo za-
pel responzorij Isti sunt sancti, naslednji dan pa so mladeniče pokopali in
zanje darovali Božjo službo. Toda ne zadušnice, temveč slavnostno mašo. –
Husova »stvar« je v svoj imaginarij s krvjo vgravirala prve mučenike.
Po orkanu
Artikuli, ki so privedli do Husove obsodbe v Konstanci, niso niti korek-
ten niti celovit odraz Husove teologije, kajti bili so pripravljeni z namenom,
ki ni nujno predpostavljal tekstne doslednosti. Takisto obseg artikulov v
Konstanci ne zajema niti vsega Husovega spisja v latinskem jeziku, temveč
le ono, ki so ga Husovi tožniki šteli kot posebej pohujšljivo in tako škodlji-
vo za pobožna ušesa, za sporno, napačno ali krivoversko, češko pisana be-
sedila pa se v artikulih niso znašla.
Toda v zrcalu tedanje sistematične teologije se Hus kaže v naslednji
luči: povsem na strani sočasne katoliške pravovernosti ga je najti pri nauku
51 Palacký III 1968, 86–87; prim. Palacký III 1968, 69–72, in Šmahel 2 1996, 239–242.
Odziv na omenjeni sežig je bila tudi naslednja popevka:
Zajic biskup abeceda
spálil knihy a nevěda,
co jest v nich napsáno. (Nejedlý 1907, 419.)
60
Na okrašen voz so namreč posadili kot prostitutko oblečenega študen-
ta in mu okoli vratu ter čez prsi obesili listino, ki je bila videti kot papeška
bula. Nato so se pred oje vpregli študenti, oblečeni kot dvorni norci, in dru-
gi našemljenci ter mladeniča peljali najprej k nadškofijski palači na Mali
strani, nato čez Karlov most, po celotnem Starem mestu in nazadnje pred
kraljevsko palačo na Přikopih. Pri tem so uganjali vsakovrstne norčije in
kazali vse mogoče ne prav spodobne gibe ter geste, vsa stvar pa se je zaklju-
čila pred prangarjem na Přikopih, kjer so »papeške bule« zmetali na grma-
do in jih sežgali; slednje naj bi bila parodija na sežig Wycleffeovih del, ki ga
je praški nadškof iniciral leta 1410.51
Ne pa tudi končala: trije mladeniči, obrtniški pomočniki Martin, Jan
in Stašek, so med nedeljsko Božjo službo 10. julija 1412 javno protestira-
li proti pridigarjem, ki so po praških cerkvah razglašali odpustke papeža
Janeza. Ker so v katedrali sv. Víta, pri sv. Jakobu in v Týnski cerkvi kriča-
li, da so odpustki laž in zla reč, ter s tem neposredno nasprotovali intencam
kralja Václava IV., jih je dala mestna oblast Starega mesta praškega zapre-
ti na rotovž. Nič ni pomagalo, da je za njihovo glavo prosil M. Hus na čelu
univerzitetnih profesorjev in velike množice študentov Karlove univerze.
Mladeniče so pokončali, M. Jan z Jičína pa je dal v belo platno zavita trup-
la umorjenih prenesti v Betlehemsko kapelo. Pri tem je s polno močjo za-
pel responzorij Isti sunt sancti, naslednji dan pa so mladeniče pokopali in
zanje darovali Božjo službo. Toda ne zadušnice, temveč slavnostno mašo. –
Husova »stvar« je v svoj imaginarij s krvjo vgravirala prve mučenike.
Po orkanu
Artikuli, ki so privedli do Husove obsodbe v Konstanci, niso niti korek-
ten niti celovit odraz Husove teologije, kajti bili so pripravljeni z namenom,
ki ni nujno predpostavljal tekstne doslednosti. Takisto obseg artikulov v
Konstanci ne zajema niti vsega Husovega spisja v latinskem jeziku, temveč
le ono, ki so ga Husovi tožniki šteli kot posebej pohujšljivo in tako škodlji-
vo za pobožna ušesa, za sporno, napačno ali krivoversko, češko pisana be-
sedila pa se v artikulih niso znašla.
Toda v zrcalu tedanje sistematične teologije se Hus kaže v naslednji
luči: povsem na strani sočasne katoliške pravovernosti ga je najti pri nauku
51 Palacký III 1968, 86–87; prim. Palacký III 1968, 69–72, in Šmahel 2 1996, 239–242.
Odziv na omenjeni sežig je bila tudi naslednja popevka:
Zajic biskup abeceda
spálil knihy a nevěda,
co jest v nich napsáno. (Nejedlý 1907, 419.)
60
