Page 59 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut
P. 59
tekst in kontekst: de ecclesia – fatalno besedilo m. jana husa ...
in tam dosegli prepoved prodaje odpustkov (Scriptorum 1829, 16). Šele rek
torju univerze M. Marku iz Hradca se je nato s primerno prisebnostjo po
srečilo, da je ognjevite študente in M. Hieronima pregovoril, da niso uresni
čili svojih namenov. Praški nadškof je videl, da se pripravlja povodenj, kajti
s Husovimi pridigami v Betlehemski kapeli in z delovanjem M. Hieronima
Praškega se je sprva akademski disput o moči ključev preselil na praške uli
ce in trge. Zato je na svetovitski sinodi duhovništvu Praške nadškofije pre
povedal govoriti in delovati proti papeški buli, ukazal pa je tudi, da morajo
pridigarji odpustke svojim ovčicam priporočati. Hus se je na ukrep svoje
ga ordinarija odzval s cirkularnim pismom, ki se začenja z besedami Pax
Christi in je bilo namenjeno duhovništvu njegove dieceze. V njem je avtor
navedel dvanajst nedoslednosti (duodecim inconvenientia), ki naj bi diči
le papeško bulo in jih je Hus zapisal kot miselni destilat disputacije, ki se je
odvila 7. junija. Zapisal je tudi, da bi bilo bolje kot delati reklamo za bulo in
pridigati odpustke, vernikom svetovati, naj se nikar ne pustijo okrasti in si
monistično odirati pri spovedi (Sedlák ibid., 239).
Husov disput je že v naslednjih dneh, podobno kot dobro stoletje kas
neje Luthrov, dosegel ljudsko kulturo, in tako dokončno zapustil akadem
ska tla. Po Pragi so začeli zlagati sramotilne verzifikacije50 proti buli in pa
peškim legatom, Štěpán s Pálče pa je v svojem traktatu De Ecclesia zapisal,
da so bili prepisi bule, ki so bili pribiti po cerkvah, in skrinjice za miloš
čino, kamor se je dajalo denar od prodaje odpustkov, ponečedeni s smolo
in iztrebki, magistri naši, profesorji bogoslovja so postali tarča najhujšega
posmeha, neznani avtor pa je vse, ki so imeli kakorkoli opravka z mešetar
jenjem z odpustki papeža Janeza, počastil z ne ravno izbranimi epiteti – da
so asmodeisti, belialisti, mamonisti, tj. služabniki demonov Asmodeja in
Beliala, Zlodeja, ter sužnji mamona (Sedlák ibid., 239–240, op. 3).
Pomenljiv izraz razvnetih strasti tistega praškega poletja je bil tudi
prav karnevalski sprevod po Pragi, ki ga je zorganiziral eden od prijateljev
in spremstva (familiaris) kralja Václava, plemič Vok Voksa z Valdštejna. Ta
je s pomočjo neutrudnega, toda tu in tam prav vetrnjaškega M. Hieronima
Praškega ter drugih magistrov artistične fakultete spravil skupaj za tisti čas
in snov kaj nenavadno, toda, po njihovem mnenju, ne neprikladno povor
ko, katere namene je bil odkrito sramotilen – za svetega očeta Janeza.
50 Legát přijel do Prahy
zbudil kanovníky,
byť k němu přistúpily,
krále a obcí lúpily,
po vší české zemi. (Nejedlý 1907, 423.)
59
in tam dosegli prepoved prodaje odpustkov (Scriptorum 1829, 16). Šele rek
torju univerze M. Marku iz Hradca se je nato s primerno prisebnostjo po
srečilo, da je ognjevite študente in M. Hieronima pregovoril, da niso uresni
čili svojih namenov. Praški nadškof je videl, da se pripravlja povodenj, kajti
s Husovimi pridigami v Betlehemski kapeli in z delovanjem M. Hieronima
Praškega se je sprva akademski disput o moči ključev preselil na praške uli
ce in trge. Zato je na svetovitski sinodi duhovništvu Praške nadškofije pre
povedal govoriti in delovati proti papeški buli, ukazal pa je tudi, da morajo
pridigarji odpustke svojim ovčicam priporočati. Hus se je na ukrep svoje
ga ordinarija odzval s cirkularnim pismom, ki se začenja z besedami Pax
Christi in je bilo namenjeno duhovništvu njegove dieceze. V njem je avtor
navedel dvanajst nedoslednosti (duodecim inconvenientia), ki naj bi diči
le papeško bulo in jih je Hus zapisal kot miselni destilat disputacije, ki se je
odvila 7. junija. Zapisal je tudi, da bi bilo bolje kot delati reklamo za bulo in
pridigati odpustke, vernikom svetovati, naj se nikar ne pustijo okrasti in si
monistično odirati pri spovedi (Sedlák ibid., 239).
Husov disput je že v naslednjih dneh, podobno kot dobro stoletje kas
neje Luthrov, dosegel ljudsko kulturo, in tako dokončno zapustil akadem
ska tla. Po Pragi so začeli zlagati sramotilne verzifikacije50 proti buli in pa
peškim legatom, Štěpán s Pálče pa je v svojem traktatu De Ecclesia zapisal,
da so bili prepisi bule, ki so bili pribiti po cerkvah, in skrinjice za miloš
čino, kamor se je dajalo denar od prodaje odpustkov, ponečedeni s smolo
in iztrebki, magistri naši, profesorji bogoslovja so postali tarča najhujšega
posmeha, neznani avtor pa je vse, ki so imeli kakorkoli opravka z mešetar
jenjem z odpustki papeža Janeza, počastil z ne ravno izbranimi epiteti – da
so asmodeisti, belialisti, mamonisti, tj. služabniki demonov Asmodeja in
Beliala, Zlodeja, ter sužnji mamona (Sedlák ibid., 239–240, op. 3).
Pomenljiv izraz razvnetih strasti tistega praškega poletja je bil tudi
prav karnevalski sprevod po Pragi, ki ga je zorganiziral eden od prijateljev
in spremstva (familiaris) kralja Václava, plemič Vok Voksa z Valdštejna. Ta
je s pomočjo neutrudnega, toda tu in tam prav vetrnjaškega M. Hieronima
Praškega ter drugih magistrov artistične fakultete spravil skupaj za tisti čas
in snov kaj nenavadno, toda, po njihovem mnenju, ne neprikladno povor
ko, katere namene je bil odkrito sramotilen – za svetega očeta Janeza.
50 Legát přijel do Prahy
zbudil kanovníky,
byť k němu přistúpily,
krále a obcí lúpily,
po vší české zemi. (Nejedlý 1907, 423.)
59
