Page 49 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut
P. 49
tekst in kontekst: de ecclesia – fatalno besedilo m. jana husa ...
živahni Petrov vikar v Bologni spravil ob nedolžnost, ter končni censeo, da
možaka že od otroštva dalje zaznamuje vsakovrstna izprijenost. Poleg tega:
da je bil že kot otrok pridanič, neposlušen do staršev, »trde glave«, lažnjiv
in nezanesljiv. Tak, ki je bil kot že vnaprej »predestiniran«, da ne more biti
iz njega kaj drugega kot naglavna sramota za Cerkev in za častne predhod
nike na mestu poglavitnega rimskega škofa. Za tisti čas najtehtnejša in za
obdolženega najnevarnejša pa je bila obtožba, ki je bila proti razpuščenemu
Kristusovemu vikarju kot navržena – krivoverstvo. Papež Janez je bil pač
take nravi, da pogosto ni preveč tehtal, kaj mu (z)leti z jezika. Njegov do
zdevni zaupnik, milanski nadškof Bartolomeo de la Capra je namreč pred
koncilom v Konstanci izpovedal, da je papež Janez po kronanju izrekal za
poglavitnega Kristusovega reprezentanta na svetu kaj nenavadne observa
cije celo o večnih skrivnostih posmrtnosti:
Janez (posmehljivo): O, kaj ti verjameš v vstajenje mrtvih?
Nadškof: Vsekakor!
Janez: Daj no, to je pa res neumno. Imel sem te za pametnejšega
človeka, si pa neumna žival. (Friedenthal 1973, 355–358.)
Janez XXIII. se je leta 1411 v svoji italijanski partiji političnega šaha
uprl pretenzijam neapeljskega kralja Ladislava (1386–1414), ki je bil pod
pornik Janezovega protipapeža Gregorja XII. in je hotel obvladati celot
no Italijo. Papež Janez je nad monarhom izrekel interdikt ter proti njemu
razglasil križarsko vojno, z bulama z 9. septembra in 2. decembra 1411 pa je
podelil polni papeški odpustek vsem, ki bi se udeležili križarskega pohoda
proti upornemu neapeljskemu kralju, pa tudi tistim, ki bi ta pohod podprli
z denarnimi darovi.
V Prago sta buli prispeli maja 1412, in sicer skupaj s palijem za nove
ga praškega nadškofa Sigismunda Albika,43 doktorja prava in medicine ter
zdravnika kralja Václava IV. Václav Tiem, ki ju je dostavil v prestolnico ob
Vltavi, pa je takoj zaprosil kralja Václava in novoimenovanega nadškofa za
dovoljenje za razglasitev bul ter zbiranje denarja za križarje papeža Janeza
XXIII. Hus se je trudil kralja pregovoriti, da bi razglasitev bul in odpustkov
prepovedal ali da bi vsaj sklical Karlovo univerzo, da bi se izrekla o tem (ali
proti), toda njegov poskus ni bil uspešen: po naravi impulzivni, eksplozivni,
43 Ena od hiš Sigismunda Albika je stala na mestu, kjer danes stoji meščansko poslopje,
v katerem domuje Slovanský ústav AV ČR (Valentinská 1, Praha 1).
49
živahni Petrov vikar v Bologni spravil ob nedolžnost, ter končni censeo, da
možaka že od otroštva dalje zaznamuje vsakovrstna izprijenost. Poleg tega:
da je bil že kot otrok pridanič, neposlušen do staršev, »trde glave«, lažnjiv
in nezanesljiv. Tak, ki je bil kot že vnaprej »predestiniran«, da ne more biti
iz njega kaj drugega kot naglavna sramota za Cerkev in za častne predhod
nike na mestu poglavitnega rimskega škofa. Za tisti čas najtehtnejša in za
obdolženega najnevarnejša pa je bila obtožba, ki je bila proti razpuščenemu
Kristusovemu vikarju kot navržena – krivoverstvo. Papež Janez je bil pač
take nravi, da pogosto ni preveč tehtal, kaj mu (z)leti z jezika. Njegov do
zdevni zaupnik, milanski nadškof Bartolomeo de la Capra je namreč pred
koncilom v Konstanci izpovedal, da je papež Janez po kronanju izrekal za
poglavitnega Kristusovega reprezentanta na svetu kaj nenavadne observa
cije celo o večnih skrivnostih posmrtnosti:
Janez (posmehljivo): O, kaj ti verjameš v vstajenje mrtvih?
Nadškof: Vsekakor!
Janez: Daj no, to je pa res neumno. Imel sem te za pametnejšega
človeka, si pa neumna žival. (Friedenthal 1973, 355–358.)
Janez XXIII. se je leta 1411 v svoji italijanski partiji političnega šaha
uprl pretenzijam neapeljskega kralja Ladislava (1386–1414), ki je bil pod
pornik Janezovega protipapeža Gregorja XII. in je hotel obvladati celot
no Italijo. Papež Janez je nad monarhom izrekel interdikt ter proti njemu
razglasil križarsko vojno, z bulama z 9. septembra in 2. decembra 1411 pa je
podelil polni papeški odpustek vsem, ki bi se udeležili križarskega pohoda
proti upornemu neapeljskemu kralju, pa tudi tistim, ki bi ta pohod podprli
z denarnimi darovi.
V Prago sta buli prispeli maja 1412, in sicer skupaj s palijem za nove
ga praškega nadškofa Sigismunda Albika,43 doktorja prava in medicine ter
zdravnika kralja Václava IV. Václav Tiem, ki ju je dostavil v prestolnico ob
Vltavi, pa je takoj zaprosil kralja Václava in novoimenovanega nadškofa za
dovoljenje za razglasitev bul ter zbiranje denarja za križarje papeža Janeza
XXIII. Hus se je trudil kralja pregovoriti, da bi razglasitev bul in odpustkov
prepovedal ali da bi vsaj sklical Karlovo univerzo, da bi se izrekla o tem (ali
proti), toda njegov poskus ni bil uspešen: po naravi impulzivni, eksplozivni,
43 Ena od hiš Sigismunda Albika je stala na mestu, kjer danes stoji meščansko poslopje,
v katerem domuje Slovanský ústav AV ČR (Valentinská 1, Praha 1).
49
