Page 47 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut
P. 47
tekst in kontekst: de ecclesia – fatalno besedilo m. jana husa ...
katoliškim klerom svojega časa. Ni posebej reprezentiral temeljne mentali
tetne določnice ljudi novega veka, virtù, življenjske in delovanjske moči, po
tence, silovitosti, toda tudi kreativnosti, ki je tako zaznamovala posamezne
najvišje cerkvene kneze ob koncu 15. in na začetku 16. stoletja. Eden izmed
slednjih je ravno zaradi tovrstnih potez, neumorne vneme, prizadevanja in
silovitosti postal pravi mentalitetni arhetip svoje dobe ter je med sodobni
ki zaslovel celo kot il Papa terribile, o katerem je Giucciardini zapisal, da je
zagotovo vreden najvišje slave, če bi bil posvetni vladar in če bi se
z enako skrbjo, kot jo je namenil, da bi Cerkev z umetnostjo vojne
povzdignil k časni veličini, odlikoval tudi v umetnostih miru in
duhovnih rečeh (Giucciardini XI, 8, 2018, 1404; prim. Shaw 2001,
319).
– Janez je bil drugačen. Četudi z doktoratom iz civilnega in kanonske
ga prava, ki si ju je pridobil na univerzi v Bologni, si je možak svoj vzpon
po lestvi cerkvene hierarhije utiral na za njegov čas precej običajen, pro
fan način. Tako, kot je v znamenitem Codex Buranus ubesedeno v priostre
ni travestiji z naslovom Initium sanci evangelii secundum marcas argenti.41
S simonijo in podkupovanjem.42 Med njegovim zapletenim krmarjenjem
med čermi in sipinami cerkvene moči, in kot po pravilu tudi pregrehe, pa
je koncil v Konstanci zaznal tudi najtežjo reč, ki bi mogla bremeniti dušo
Petrovega naslednika ... (domnevni) umor. In to ne kogarkoli. Papež Janez
je bil namreč obdolžen, da naj bi z »laško juho« spravil na oni svet kar svo
jega predhodnika na stolu svetega Petra, papeža Aleksandra V. Zastran
(ne)moralnosti je bilo klepetavemu Neapeljčanu očitano vse, kar si je mo
goče le misliti, in to »spe ali bde«: zakonolom z ženo lastnega brata, to
rej krvoskrunstvo, sodomija, homoseksualnost, pri čemer so bili papeže
vi ugodniki našteti poimensko, pa tudi nagrade (npr. opatija), ki naj bi jim
jih sveti oče podelil za »vstopanje od zadaj«. Med obtožbami je bil zabele
žen obligatni »nemi greh«, onanija, hagiografske pripovedi ali morda že kar
natolcevanja o nič manj kot treh stotnijah nun, ki naj bi jih spolno izrazito
41 Primož Simoniti je v slovenski izdaji to prevedel kot Berilo sv. evangelija po markah
srebra. Glej Carmina 2008, 126–127.
42 Zavite mreže denarja in moči je za prevejanega neapeljskega prelata tkala firen
ška družina de' Medici, ki se je tedaj z glavo družine Giovannijem di Biccijem šele
vzpenjala k največji gospodarski in politični moči ter se je z živahnim kardinalom
Cosso kot papežem Janezom prerinila ne le do mesta papeških finančnih svetoval
cev (Giovanni di Bicci), temveč vse do položaja poglavitnih papeških bankirjev; ti so
podjetnemu Baltazarju finance preko svoje »rimske podružnice« upravljali celo po
detronizaciji. Glej Roover 1963, 194–224.
47
katoliškim klerom svojega časa. Ni posebej reprezentiral temeljne mentali
tetne določnice ljudi novega veka, virtù, življenjske in delovanjske moči, po
tence, silovitosti, toda tudi kreativnosti, ki je tako zaznamovala posamezne
najvišje cerkvene kneze ob koncu 15. in na začetku 16. stoletja. Eden izmed
slednjih je ravno zaradi tovrstnih potez, neumorne vneme, prizadevanja in
silovitosti postal pravi mentalitetni arhetip svoje dobe ter je med sodobni
ki zaslovel celo kot il Papa terribile, o katerem je Giucciardini zapisal, da je
zagotovo vreden najvišje slave, če bi bil posvetni vladar in če bi se
z enako skrbjo, kot jo je namenil, da bi Cerkev z umetnostjo vojne
povzdignil k časni veličini, odlikoval tudi v umetnostih miru in
duhovnih rečeh (Giucciardini XI, 8, 2018, 1404; prim. Shaw 2001,
319).
– Janez je bil drugačen. Četudi z doktoratom iz civilnega in kanonske
ga prava, ki si ju je pridobil na univerzi v Bologni, si je možak svoj vzpon
po lestvi cerkvene hierarhije utiral na za njegov čas precej običajen, pro
fan način. Tako, kot je v znamenitem Codex Buranus ubesedeno v priostre
ni travestiji z naslovom Initium sanci evangelii secundum marcas argenti.41
S simonijo in podkupovanjem.42 Med njegovim zapletenim krmarjenjem
med čermi in sipinami cerkvene moči, in kot po pravilu tudi pregrehe, pa
je koncil v Konstanci zaznal tudi najtežjo reč, ki bi mogla bremeniti dušo
Petrovega naslednika ... (domnevni) umor. In to ne kogarkoli. Papež Janez
je bil namreč obdolžen, da naj bi z »laško juho« spravil na oni svet kar svo
jega predhodnika na stolu svetega Petra, papeža Aleksandra V. Zastran
(ne)moralnosti je bilo klepetavemu Neapeljčanu očitano vse, kar si je mo
goče le misliti, in to »spe ali bde«: zakonolom z ženo lastnega brata, to
rej krvoskrunstvo, sodomija, homoseksualnost, pri čemer so bili papeže
vi ugodniki našteti poimensko, pa tudi nagrade (npr. opatija), ki naj bi jim
jih sveti oče podelil za »vstopanje od zadaj«. Med obtožbami je bil zabele
žen obligatni »nemi greh«, onanija, hagiografske pripovedi ali morda že kar
natolcevanja o nič manj kot treh stotnijah nun, ki naj bi jih spolno izrazito
41 Primož Simoniti je v slovenski izdaji to prevedel kot Berilo sv. evangelija po markah
srebra. Glej Carmina 2008, 126–127.
42 Zavite mreže denarja in moči je za prevejanega neapeljskega prelata tkala firen
ška družina de' Medici, ki se je tedaj z glavo družine Giovannijem di Biccijem šele
vzpenjala k največji gospodarski in politični moči ter se je z živahnim kardinalom
Cosso kot papežem Janezom prerinila ne le do mesta papeških finančnih svetoval
cev (Giovanni di Bicci), temveč vse do položaja poglavitnih papeških bankirjev; ti so
podjetnemu Baltazarju finance preko svoje »rimske podružnice« upravljali celo po
detronizaciji. Glej Roover 1963, 194–224.
47
