Page 52 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut
P. 52
»češka gos«, božji bojevniki, obstranci
perečem vprašanju želeli razpravljati »sub rosa«. Zato so se sestali najprej
sami in ugotovili, da se jih utegne, v kolikor bodo podprli Husovo pozici
jo o odpustkih, prijeti epitet Wycleffeovih podpornikov. Če pa bi po takem
zasloveli v okcitanski učeni republiki, bi mogli, kot so mislili, visoki šoli
v Pragi prej škodovati kot koristiti. Srednjeveška univerza, ki ji pripadajo,
da si namreč prizadeva ostati trden steber katoliške pravovernosti in njena
posebna čast je, če lahko o sebi zatrdi, da se ni bila nikoli umazala s krivo
verstvom (Sedlák ibid., 73). Tudi so ugotovili, da je reč z odpustki, o kateri je
tekla razgreta debata, ne le teološki, temveč tudi politični vroč kostanj, kaj
ti zadevala je samega češkega kralja, njegovo dovolitev prodaje in kraljeve
politične pretenzije zastran prestola v Reichu. In tako so sklenili, da bodo
vseh 45 artiklov Wycleffea o odpustkih ponovno obsodili,47 in to kljub dej
stvu, da sta Wycleffe-Husovim pozicijam vsaj dva pomembna praška teo
loga iz njihovega tabora, tudi Husova učitelja, do točke preloma celo prija
telja, Stanislav iz Znojma in Štěpán s Pálče, sama izrecno pritrjevala. Poleg
tega so se odločili, da na akademskem zboru na vprašanja, ki bi jih javno
zastavila Husova stran, ne bodo reagirali.
Akademski zbor, ki je sledil, je bil, milo rečeno, prav živahen. Žgoče
vprašanje debate je bilo, ali naj univerza pritrdi papeški buli o križarski voj
ni proti neapeljskemu kralju Ladislavu. Doktorji teologije so tokrat pusti
li govoriti dekanu lastne fakultete, ki je proglasil, da ne želijo nasprotovati
kraljevim ukazom niti se ne želijo staviti proti papežu in njegovim bulam,
ki so jih sprejeli kralj, praški nadškof in kapitelj, papeškega pisanja pa da ne
bodo presojali, ker da zato nimajo nikakršnega pooblastila, temveč so pri
pravljeni kot poslušni sinovi cerkve ubogati in po svojih močeh nasproto
vati vsem, ki bi se papeževim bulam upirali. Na to se je odzval Hus in pro
fesorje (magistre) v imenu bakalarjev in študentov pozval, naj iz Biblije in
z argumenti razuma odgovorijo na vprašanje: Ali buli pod pretnjo kaz
ni smrtnega greha zavezujeta vsakega študenta, da bi rimskemu škofu po
mogel z gmotno imovino, in ali je treba buli pridigati kot člena nauka (do
gme)?48 Profesorji teologije mu niso odgovorili, temveč so se sklicali na
proglas, ki ga je v njihovem imenu razglasil dekan teološke fakultete, prete
žni del univerze pa jih je v tem podprl.
47 Šlo je že za tretjo obsodbo stališč učenega angleškega teologa na Karlovi univerzi:
prvič, 1403., je Wycleffeove premisleke obsodila univerza, vendar le z nemško veči
no; drugič, leta 1408, pa le češki narod (natio Bohemorum; Karlovo univerzo so od
ustanovitve 1348 sestavljali štirje »univerzitetni narodi« – natio Bohemorum, natio
Polonorum, natio Bavororum in natio Saxonum).
48 Prim. Hus 1952, 43 (Neděle druhá po Kristovu narození).
52
perečem vprašanju želeli razpravljati »sub rosa«. Zato so se sestali najprej
sami in ugotovili, da se jih utegne, v kolikor bodo podprli Husovo pozici
jo o odpustkih, prijeti epitet Wycleffeovih podpornikov. Če pa bi po takem
zasloveli v okcitanski učeni republiki, bi mogli, kot so mislili, visoki šoli
v Pragi prej škodovati kot koristiti. Srednjeveška univerza, ki ji pripadajo,
da si namreč prizadeva ostati trden steber katoliške pravovernosti in njena
posebna čast je, če lahko o sebi zatrdi, da se ni bila nikoli umazala s krivo
verstvom (Sedlák ibid., 73). Tudi so ugotovili, da je reč z odpustki, o kateri je
tekla razgreta debata, ne le teološki, temveč tudi politični vroč kostanj, kaj
ti zadevala je samega češkega kralja, njegovo dovolitev prodaje in kraljeve
politične pretenzije zastran prestola v Reichu. In tako so sklenili, da bodo
vseh 45 artiklov Wycleffea o odpustkih ponovno obsodili,47 in to kljub dej
stvu, da sta Wycleffe-Husovim pozicijam vsaj dva pomembna praška teo
loga iz njihovega tabora, tudi Husova učitelja, do točke preloma celo prija
telja, Stanislav iz Znojma in Štěpán s Pálče, sama izrecno pritrjevala. Poleg
tega so se odločili, da na akademskem zboru na vprašanja, ki bi jih javno
zastavila Husova stran, ne bodo reagirali.
Akademski zbor, ki je sledil, je bil, milo rečeno, prav živahen. Žgoče
vprašanje debate je bilo, ali naj univerza pritrdi papeški buli o križarski voj
ni proti neapeljskemu kralju Ladislavu. Doktorji teologije so tokrat pusti
li govoriti dekanu lastne fakultete, ki je proglasil, da ne želijo nasprotovati
kraljevim ukazom niti se ne želijo staviti proti papežu in njegovim bulam,
ki so jih sprejeli kralj, praški nadškof in kapitelj, papeškega pisanja pa da ne
bodo presojali, ker da zato nimajo nikakršnega pooblastila, temveč so pri
pravljeni kot poslušni sinovi cerkve ubogati in po svojih močeh nasproto
vati vsem, ki bi se papeževim bulam upirali. Na to se je odzval Hus in pro
fesorje (magistre) v imenu bakalarjev in študentov pozval, naj iz Biblije in
z argumenti razuma odgovorijo na vprašanje: Ali buli pod pretnjo kaz
ni smrtnega greha zavezujeta vsakega študenta, da bi rimskemu škofu po
mogel z gmotno imovino, in ali je treba buli pridigati kot člena nauka (do
gme)?48 Profesorji teologije mu niso odgovorili, temveč so se sklicali na
proglas, ki ga je v njihovem imenu razglasil dekan teološke fakultete, prete
žni del univerze pa jih je v tem podprl.
47 Šlo je že za tretjo obsodbo stališč učenega angleškega teologa na Karlovi univerzi:
prvič, 1403., je Wycleffeove premisleke obsodila univerza, vendar le z nemško veči
no; drugič, leta 1408, pa le češki narod (natio Bohemorum; Karlovo univerzo so od
ustanovitve 1348 sestavljali štirje »univerzitetni narodi« – natio Bohemorum, natio
Polonorum, natio Bavororum in natio Saxonum).
48 Prim. Hus 1952, 43 (Neděle druhá po Kristovu narození).
52
