Page 44 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut
P. 44
»češka gos«, božji bojevniki, obstranci
knjigah kaj zmotnega? In kako ste lahko prekleli knjige v češčini,
ki ste jih videli samo v prevodu, drugače pa vam niso nikoli priš
le pred oči? (Hlaváček ibid., 155.)
– Nato je anatema zadela še avtorja zavrženih knjig, vztrajnega češk ega
pridigarja, sledila pa je izobčitev iz cerkve, le duhovništva mu zaradi zakra
mentalnega statusa posvetitve tudi koncil ni (z)mogel odvzeti. Ob izobčitvi
so s Husa z obredom degradacije slekli štolo in ornat ter mu razdrli ton
zuro. Za tem so mu na glavo posadili mitro iz papirja, na kateri so bili v
kričečih barvah, če je verjeti upodobitvi v Richentalovi kroniki, naslikani
kar sami Satanovi vojščaki iz pekla, vtis pa je zagotovo še podkrepil napis
na Husovem pokrivalu: »On je nadheretik!« – Nazadnje je bil Hus predan
»posvetni oblasti«. In ta je opravila raboto tako, da je najprej sežgala knjige
in za njimi možaka, ki jih je spisal, pepel pa zbrala ter vrgla v Ren, »da ne bi
bil Čehom za relikvijo« (Hlaváček ibid., 159).
Dolga zgodovinska brada ali z univerze na univerzo
in z Otoka na kontinent: De Ecclesia in njena tekstna
genealogija v evropskem kontekstu
Tekst, s katerim se je M. Jan Hus še za življenja sugestivno vpisal v anale te
danje evropske učene republike in zapečatil lastno tuzemsko usodo, je to
rej njegov traktat De Ecclesia (1413). Za avtorja to obsežno delo, razdeljeno
na 23 poglavij, ki v modernih izdajah obsega okoli 15 avtorskih pol teksta,
ni bilo le posoda, ki je njegovo ime ponesla med cerkvene dostojanstveni
ke, zbrane na koncilu v Konstanci, temveč je bilo to besedilo zanj – fa
talno. Na podlagi artikulacij v De Ecclesia je bila namreč pretežno sesta
vljena obtožnica in na koncu obsodba češkega magistra pred koncilom.
K slavi samega besedila je zagotovo pripomogla tudi krilatica, ki je bila
skovana na cerkvenem zboru ob Bodenskem jezeru, da Husovo kritično
razmišljanje o cerkvi »ruši papeštvo ravno toliko kot koran krščanstvo«,
zagotovo pa je omenjeno delo do prvih modernih tekstoloških raziskav
Husovih del ob koncu 19. stoletja (npr. Johann Loserth, Václav Flajšhans
v prvi izdaji zbranih del M. Jana Husa itn.) veljalo za najpomembnejši in
najbolj izviren Husov spis.
Sodobna filologija je nato sodbo o izvirnosti spremenila, in tako da
nes velja, da sta na Husovo delo temeljno vplivala vsaj dva traktata an
gleškega teologa, biblicista in univerzitetnega profesorja Johna Wycleffea
44
knjigah kaj zmotnega? In kako ste lahko prekleli knjige v češčini,
ki ste jih videli samo v prevodu, drugače pa vam niso nikoli priš
le pred oči? (Hlaváček ibid., 155.)
– Nato je anatema zadela še avtorja zavrženih knjig, vztrajnega češk ega
pridigarja, sledila pa je izobčitev iz cerkve, le duhovništva mu zaradi zakra
mentalnega statusa posvetitve tudi koncil ni (z)mogel odvzeti. Ob izobčitvi
so s Husa z obredom degradacije slekli štolo in ornat ter mu razdrli ton
zuro. Za tem so mu na glavo posadili mitro iz papirja, na kateri so bili v
kričečih barvah, če je verjeti upodobitvi v Richentalovi kroniki, naslikani
kar sami Satanovi vojščaki iz pekla, vtis pa je zagotovo še podkrepil napis
na Husovem pokrivalu: »On je nadheretik!« – Nazadnje je bil Hus predan
»posvetni oblasti«. In ta je opravila raboto tako, da je najprej sežgala knjige
in za njimi možaka, ki jih je spisal, pepel pa zbrala ter vrgla v Ren, »da ne bi
bil Čehom za relikvijo« (Hlaváček ibid., 159).
Dolga zgodovinska brada ali z univerze na univerzo
in z Otoka na kontinent: De Ecclesia in njena tekstna
genealogija v evropskem kontekstu
Tekst, s katerim se je M. Jan Hus še za življenja sugestivno vpisal v anale te
danje evropske učene republike in zapečatil lastno tuzemsko usodo, je to
rej njegov traktat De Ecclesia (1413). Za avtorja to obsežno delo, razdeljeno
na 23 poglavij, ki v modernih izdajah obsega okoli 15 avtorskih pol teksta,
ni bilo le posoda, ki je njegovo ime ponesla med cerkvene dostojanstveni
ke, zbrane na koncilu v Konstanci, temveč je bilo to besedilo zanj – fa
talno. Na podlagi artikulacij v De Ecclesia je bila namreč pretežno sesta
vljena obtožnica in na koncu obsodba češkega magistra pred koncilom.
K slavi samega besedila je zagotovo pripomogla tudi krilatica, ki je bila
skovana na cerkvenem zboru ob Bodenskem jezeru, da Husovo kritično
razmišljanje o cerkvi »ruši papeštvo ravno toliko kot koran krščanstvo«,
zagotovo pa je omenjeno delo do prvih modernih tekstoloških raziskav
Husovih del ob koncu 19. stoletja (npr. Johann Loserth, Václav Flajšhans
v prvi izdaji zbranih del M. Jana Husa itn.) veljalo za najpomembnejši in
najbolj izviren Husov spis.
Sodobna filologija je nato sodbo o izvirnosti spremenila, in tako da
nes velja, da sta na Husovo delo temeljno vplivala vsaj dva traktata an
gleškega teologa, biblicista in univerzitetnega profesorja Johna Wycleffea
44
