Page 31 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut
P. 31
tekst in kontekst: de ecclesia – fatalno besedilo m. jana husa ...
ter bolj ali manj arbitrarno (i)zbrali njegovi tožniki pred koncilom, in hkra
ti priče o domnevnem zlem početju češkega magistra. Med njimi je naj
ti prav skromne osebice, ki bi v zgodovini komajda utegnile pustiti kakšno
otipljivo sled, če se ne bi znašle med Husovimi tožniki. Tak primerek je bil
npr. nemški profesor na Karlovi univerzi M. Albert Warentrapp, ki je bil
predvsem poglavitni predstavnik nemškega elementa na praški univerzi in
kot tak v opreki s Husovimi prizadevanji za »bohemizacijo« le-te, Hus pa
mu je bil gorak, ker naj bi Warentrappa nekoč v žaru akademskega prepira
pred študenti oklofutal ter ga tako neodpustljivo razžalil in ponižal.
Povsem drugačnega kova pa je bil Nemec Mihael z Nemškega Broda
(Michal z Německého Brodu; danes Havlíčkův Brod), sicer najprej javni
notar, toda kasneje duša brezobzirne kampanje proti Husu in Hieronimu
Praškem v Konstanci. Možak je kariero začel v civilnem poklicu, toda vab
ljivosti številnih beneficijev se ni mogel upreti in pri grabljenju tovrstne
ga cerkvenega blaga ni imel prav dosti zadržkov. Na kralja Václava IV. se
je na vse pretege trudil narediti vtis kot prav posebej spreten veščak za ru
darstvo (!), zato mu je češki vladar zaupal blagajno za popravilo rudnikov
srebra v Jilovem pri Pragi. Toda Mihael se je na montanistiko spoznal kot
krava na boben, neprimerno manj kot na premetavanje novcev – v lastno
mošnjo. Kraljeve cekine je pobasal in se z njimi l. 1408, ko mu je grozilo, da
pride njegova malverzacija v Jilovem na svetlo, napotil v Rim, kjer si je od
(proti)papeža Janeza XXIII. za gotove denarje pridobil naziv prokurator
ja v vprašanjih vere (in causis fidei). Od tod tudi zaničljivo poimenovanje,
ki ga je o njem pogosto brati v virih – Mihael de causis ali Mihael od vpra
šanj (vere). V Konstanci je imel odločilni vpliv pri utiranju Husove poti na
grmado (Hlaváček ibid., 428, op. 29).
On, Johann Naz in celo Husov nekdanji učitelj ter prijatelj Štěpán s
Pálče so vložili tudi poglavitne napore pri pripravi materiala za obtož
bo pred koncilom, in sicer tako, da so izpisali, priredili, deloma pa so si
preprosto izmislili artikule iz Husovih tekstov. Teh je bilo večje število in
so bili Husu predloženi na več zaslišanjih v različnih oblikah (izpovedi prič
ali artikulacije izvirnega Husovega besedila),12 toda za Husa so bili, kot se
zdi, pogubni tisti artikuli, ki so jih njegovi nasprotniki izpisali iz besedila,
ki zavzema v opusu češkega reformatorja posebno mesto – iz traktata De
Ecclesia (1413).
12 Skupaj: 42 artiklov Štěpána s Pálče, 39 artiklov na tretjem zaslišanju in nato končnih
30 artiklov; seznam in tekstacija členov proti M. Janu Husu ter predlogov koncila za
korekcijo, segmentiranih glede na pripravljalca in zaslišanje, v: Sedlák 1996, 311–338
(Articuli e processu mgri. J. Hus Constantiensi).
31
ter bolj ali manj arbitrarno (i)zbrali njegovi tožniki pred koncilom, in hkra
ti priče o domnevnem zlem početju češkega magistra. Med njimi je naj
ti prav skromne osebice, ki bi v zgodovini komajda utegnile pustiti kakšno
otipljivo sled, če se ne bi znašle med Husovimi tožniki. Tak primerek je bil
npr. nemški profesor na Karlovi univerzi M. Albert Warentrapp, ki je bil
predvsem poglavitni predstavnik nemškega elementa na praški univerzi in
kot tak v opreki s Husovimi prizadevanji za »bohemizacijo« le-te, Hus pa
mu je bil gorak, ker naj bi Warentrappa nekoč v žaru akademskega prepira
pred študenti oklofutal ter ga tako neodpustljivo razžalil in ponižal.
Povsem drugačnega kova pa je bil Nemec Mihael z Nemškega Broda
(Michal z Německého Brodu; danes Havlíčkův Brod), sicer najprej javni
notar, toda kasneje duša brezobzirne kampanje proti Husu in Hieronimu
Praškem v Konstanci. Možak je kariero začel v civilnem poklicu, toda vab
ljivosti številnih beneficijev se ni mogel upreti in pri grabljenju tovrstne
ga cerkvenega blaga ni imel prav dosti zadržkov. Na kralja Václava IV. se
je na vse pretege trudil narediti vtis kot prav posebej spreten veščak za ru
darstvo (!), zato mu je češki vladar zaupal blagajno za popravilo rudnikov
srebra v Jilovem pri Pragi. Toda Mihael se je na montanistiko spoznal kot
krava na boben, neprimerno manj kot na premetavanje novcev – v lastno
mošnjo. Kraljeve cekine je pobasal in se z njimi l. 1408, ko mu je grozilo, da
pride njegova malverzacija v Jilovem na svetlo, napotil v Rim, kjer si je od
(proti)papeža Janeza XXIII. za gotove denarje pridobil naziv prokurator
ja v vprašanjih vere (in causis fidei). Od tod tudi zaničljivo poimenovanje,
ki ga je o njem pogosto brati v virih – Mihael de causis ali Mihael od vpra
šanj (vere). V Konstanci je imel odločilni vpliv pri utiranju Husove poti na
grmado (Hlaváček ibid., 428, op. 29).
On, Johann Naz in celo Husov nekdanji učitelj ter prijatelj Štěpán s
Pálče so vložili tudi poglavitne napore pri pripravi materiala za obtož
bo pred koncilom, in sicer tako, da so izpisali, priredili, deloma pa so si
preprosto izmislili artikule iz Husovih tekstov. Teh je bilo večje število in
so bili Husu predloženi na več zaslišanjih v različnih oblikah (izpovedi prič
ali artikulacije izvirnega Husovega besedila),12 toda za Husa so bili, kot se
zdi, pogubni tisti artikuli, ki so jih njegovi nasprotniki izpisali iz besedila,
ki zavzema v opusu češkega reformatorja posebno mesto – iz traktata De
Ecclesia (1413).
12 Skupaj: 42 artiklov Štěpána s Pálče, 39 artiklov na tretjem zaslišanju in nato končnih
30 artiklov; seznam in tekstacija členov proti M. Janu Husu ter predlogov koncila za
korekcijo, segmentiranih glede na pripravljalca in zaslišanje, v: Sedlák 1996, 311–338
(Articuli e processu mgri. J. Hus Constantiensi).
31
