Page 28 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut
P. 28
»češka gos«, božji bojevniki, obstranci
nato poslaništva številnih škofov in cerkva, odposlanstva različ
nih univerz ... (Vavřinec z Březové 1979, 11.)
Sijajni kalejdoskop družbe in cerkveni ter politični pomp poznega srednje
ga veka7 v mestu, ki je štelo morda nič več kot 8000 duš, pred bralca v li
kovni podobi postavlja Kronika koncila v Konstanci konstanškega meščana
Ulricha von Richentala; med drugim upodablja izobčenje in sežig M. Jana
Husa8 in »prvo damo Evrope« Barbaro Celjsko pri maši, toda tudi podobe
sicer ne prav pogosto likovno ovekovečene »zgodovine vsakdanjika«.9
Temeljno delo, ki odstira Husovo stvar pred koncilom v Konstanci, pa
je latinsko pisana Relacija Petra z Mladoňovic. Prvotna verzija ni ohranje
na, zato pa dva rokopisa druge verzije, in sicer iz štiridesetih let 15. stoletja
oz. iz obdobja 1422–1433. Tretja verzija je nastala sredi 15. stoletja (Hlaváček
ibid., 9–10), že v dvajsetih letih 16. stoletja je bilo besedilo prevedno v nem
ščino (Nicolaus Krompach), popisi procesa v Konstanci se začno pojavlja
ti v literarnem obtoku v zgodnjem obdobju luteranske reformacije, in sicer
npr. v Magdeburgu,10 prve biografije kot del Husovih oz. njemu pripisova
nih spisov sredi 16. stoletja,11 prva znanstvenokritična izdaja pa je delo »oče
ta češkega naroda« in najpomembnejšega češkega historiografa 19. stoletja
Františka Palackega (Palacký 1869, 237–324).
M. Jan Hus je prispel pred konstanški koncil pod zaščito samega rim
skega cesarja Sigismunda Luksemburškega. Ta je s posebnim garantnim
pismom zagotovil prost in celo mostnin ter prevoznin oproščen prihod če
škega magistra v mesto ob Bodenskem jezeru. Toda – zadrega je ponavadi
v podrobnostih – nikjer v Sigismundovem dokumentu ni bilo eksplicitne
omembe prostega odhoda izpred koncila. Hus je bil nato kmalu po prihodu
v Konstanco aretiran in zaprt, koncil mu je poleg sodne preiskave odobril
tri javna zaslišanja, na katerih se je moral Hus braniti proti artikulom, ki so
jih iz njegovih del v maniri tedanje dobe in ne najbolj tankovestno izpisali
7 O slavnostnem prihodu cesarja Sigismunda Luksemburškega in kraljice Barbare
Celjske v Konstanco ter Barbarinem bivanju tam glej Dvořáková 2019, 96–106.
8 V izvodu, ki se nahaja v Pragi (Národní knihovna České republiky, sign. XVI.A.17),
122v–124v.
9 Npr. pečenje prest in drugega pekovskega peciva, razkosavanje in prodaja mesa, ki
razkriva jedilnik tiste dobe, mdr. ribe, žabe in polže, divjačino (jelenje in medvedo
vo meso) ter govedino.
10 Prim. npr. delo Nicolausa von Amsdorffa Grund und Ursache aus der Chronik, wa-
rum Johannes Hus und Hieronymus von Prag verbrannt sein, Magdeburg 1525.
11 Joannis Hus, et Hieronymi Pragensis Confessorum Christi Historia Et Monumenta
1–2, Norimbergae 1558. Morda je mogoče s to edicijo povezati tudi vedenje, ki ga je
o Husovi doktrini, kot je misliti, imel Primož Trubar.
28
nato poslaništva številnih škofov in cerkva, odposlanstva različ
nih univerz ... (Vavřinec z Březové 1979, 11.)
Sijajni kalejdoskop družbe in cerkveni ter politični pomp poznega srednje
ga veka7 v mestu, ki je štelo morda nič več kot 8000 duš, pred bralca v li
kovni podobi postavlja Kronika koncila v Konstanci konstanškega meščana
Ulricha von Richentala; med drugim upodablja izobčenje in sežig M. Jana
Husa8 in »prvo damo Evrope« Barbaro Celjsko pri maši, toda tudi podobe
sicer ne prav pogosto likovno ovekovečene »zgodovine vsakdanjika«.9
Temeljno delo, ki odstira Husovo stvar pred koncilom v Konstanci, pa
je latinsko pisana Relacija Petra z Mladoňovic. Prvotna verzija ni ohranje
na, zato pa dva rokopisa druge verzije, in sicer iz štiridesetih let 15. stoletja
oz. iz obdobja 1422–1433. Tretja verzija je nastala sredi 15. stoletja (Hlaváček
ibid., 9–10), že v dvajsetih letih 16. stoletja je bilo besedilo prevedno v nem
ščino (Nicolaus Krompach), popisi procesa v Konstanci se začno pojavlja
ti v literarnem obtoku v zgodnjem obdobju luteranske reformacije, in sicer
npr. v Magdeburgu,10 prve biografije kot del Husovih oz. njemu pripisova
nih spisov sredi 16. stoletja,11 prva znanstvenokritična izdaja pa je delo »oče
ta češkega naroda« in najpomembnejšega češkega historiografa 19. stoletja
Františka Palackega (Palacký 1869, 237–324).
M. Jan Hus je prispel pred konstanški koncil pod zaščito samega rim
skega cesarja Sigismunda Luksemburškega. Ta je s posebnim garantnim
pismom zagotovil prost in celo mostnin ter prevoznin oproščen prihod če
škega magistra v mesto ob Bodenskem jezeru. Toda – zadrega je ponavadi
v podrobnostih – nikjer v Sigismundovem dokumentu ni bilo eksplicitne
omembe prostega odhoda izpred koncila. Hus je bil nato kmalu po prihodu
v Konstanco aretiran in zaprt, koncil mu je poleg sodne preiskave odobril
tri javna zaslišanja, na katerih se je moral Hus braniti proti artikulom, ki so
jih iz njegovih del v maniri tedanje dobe in ne najbolj tankovestno izpisali
7 O slavnostnem prihodu cesarja Sigismunda Luksemburškega in kraljice Barbare
Celjske v Konstanco ter Barbarinem bivanju tam glej Dvořáková 2019, 96–106.
8 V izvodu, ki se nahaja v Pragi (Národní knihovna České republiky, sign. XVI.A.17),
122v–124v.
9 Npr. pečenje prest in drugega pekovskega peciva, razkosavanje in prodaja mesa, ki
razkriva jedilnik tiste dobe, mdr. ribe, žabe in polže, divjačino (jelenje in medvedo
vo meso) ter govedino.
10 Prim. npr. delo Nicolausa von Amsdorffa Grund und Ursache aus der Chronik, wa-
rum Johannes Hus und Hieronymus von Prag verbrannt sein, Magdeburg 1525.
11 Joannis Hus, et Hieronymi Pragensis Confessorum Christi Historia Et Monumenta
1–2, Norimbergae 1558. Morda je mogoče s to edicijo povezati tudi vedenje, ki ga je
o Husovi doktrini, kot je misliti, imel Primož Trubar.
28
