Page 34 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut
P. 34
»češka gos«, božji bojevniki, obstranci
19) Posvetni plemiči morajo duhovnike prisiliti k držanju Kristusovega
zakona.25
20) Cerkvena obedienca je iznajdba duhovnikov cerkve mimo izrecne-
ga pisanja Svetega pisma.
21) Tisti, ki je izobčen s strani papeža, je, če pustimo ob strani papeško
sodišče ter koncil in se taisti skliče na Kristusa, obvarovan, da ga
topogledno izobčenje ne zadene.
22) Če je človek nečasten, je njegovo početje nečastno, in če je časten, je
njegovo početje častno.
23) Kristusov duhovnik, ki živi po Božjem zakonu, pozna Sveto pismo
in rad uči ljudi, mora pridigati, brez da bi mu pri tem smela brani-
ti morebitna anatema. In: če papež ali katerikoli drugi predstojnik
tako mislečemu duhovniku zapove, da ne sme pridigati, ga le-ta ne
sme poslušati.
24) Kdorkoli je sprejel pridigarsko mesto, kdorkoli je stopil med duhov-
ščino, mora svojo nalogo tudi izpolnjevati, in to brez, da bi mu pri
tem branila morebitna anatema.26
25) Cerkvene kazni so protikrščanske; izmislila si jih je duhovščina, da
bi se poviševala in da bi si podvrgla ljudi, če bi jih ne poslušali po
njihovi volji.27
26) Nad ljudmi se ne sme razglašati interdikta, kajti tudi Kristus, naj-
višji nadpastir, ni dal interdikta na Janeza Krstnika.
Misliti je mogoče, da je koncilske očete Rimske cerkve v Konstanci
znatno bolj kot Husov do neke mere netradicionalni odnos do posameznih
temeljnih vprašanj verske doktrine razburilo prizadevanje češkega pridi
garja za semantično pr(a)vomoč, in premoč, »čistega evangelija« ter njego
vo topogledno dosledno vztrajanje pri interpretacijski in – posledično – de
lovanjski harmoniji sodobne cerkve kot razvite fevdalne ustanove z zgodnjo
apostolsko, pa tudi semantično in argumentacijsko drugačna uporaba av
toritet, kot je to počel koncil oziroma njegovi pravniki, npr. koncilski ka
nonist, sicer cerkvenopolitično prav renesančno novoveško prožni kar
dinal Francesco Zabarella.28 Slednje morda odseva tudi mistično podstat
25 V Husovem izvirniku take povedi ni (Hlaváček ibid., 124).
26 V Husovem izvirniku drugače (Hlaváček ibid., 129).
27 V Husovem izvirniku take povedi ni (Hlaváček ibid., 129).
28 Branje navajanega vira napoteva na misel, da si je Zabarella bolj kot za dokonč
no teološko jasnost in tekstno determinacijo le-te, pri čemer je ves čas konstanške
34
19) Posvetni plemiči morajo duhovnike prisiliti k držanju Kristusovega
zakona.25
20) Cerkvena obedienca je iznajdba duhovnikov cerkve mimo izrecne-
ga pisanja Svetega pisma.
21) Tisti, ki je izobčen s strani papeža, je, če pustimo ob strani papeško
sodišče ter koncil in se taisti skliče na Kristusa, obvarovan, da ga
topogledno izobčenje ne zadene.
22) Če je človek nečasten, je njegovo početje nečastno, in če je časten, je
njegovo početje častno.
23) Kristusov duhovnik, ki živi po Božjem zakonu, pozna Sveto pismo
in rad uči ljudi, mora pridigati, brez da bi mu pri tem smela brani-
ti morebitna anatema. In: če papež ali katerikoli drugi predstojnik
tako mislečemu duhovniku zapove, da ne sme pridigati, ga le-ta ne
sme poslušati.
24) Kdorkoli je sprejel pridigarsko mesto, kdorkoli je stopil med duhov-
ščino, mora svojo nalogo tudi izpolnjevati, in to brez, da bi mu pri
tem branila morebitna anatema.26
25) Cerkvene kazni so protikrščanske; izmislila si jih je duhovščina, da
bi se poviševala in da bi si podvrgla ljudi, če bi jih ne poslušali po
njihovi volji.27
26) Nad ljudmi se ne sme razglašati interdikta, kajti tudi Kristus, naj-
višji nadpastir, ni dal interdikta na Janeza Krstnika.
Misliti je mogoče, da je koncilske očete Rimske cerkve v Konstanci
znatno bolj kot Husov do neke mere netradicionalni odnos do posameznih
temeljnih vprašanj verske doktrine razburilo prizadevanje češkega pridi
garja za semantično pr(a)vomoč, in premoč, »čistega evangelija« ter njego
vo topogledno dosledno vztrajanje pri interpretacijski in – posledično – de
lovanjski harmoniji sodobne cerkve kot razvite fevdalne ustanove z zgodnjo
apostolsko, pa tudi semantično in argumentacijsko drugačna uporaba av
toritet, kot je to počel koncil oziroma njegovi pravniki, npr. koncilski ka
nonist, sicer cerkvenopolitično prav renesančno novoveško prožni kar
dinal Francesco Zabarella.28 Slednje morda odseva tudi mistično podstat
25 V Husovem izvirniku take povedi ni (Hlaváček ibid., 124).
26 V Husovem izvirniku drugače (Hlaváček ibid., 129).
27 V Husovem izvirniku take povedi ni (Hlaváček ibid., 129).
28 Branje navajanega vira napoteva na misel, da si je Zabarella bolj kot za dokonč
no teološko jasnost in tekstno determinacijo le-te, pri čemer je ves čas konstanške
34
