Page 23 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut
P. 23
Tekst in kontekst:
De Ecclesia – fatalno besedilo M. Jana Husa
in njegovo zgodovinsko »sobesedilo«
Piše se leta Gospodovega 1415. Na Bodensko jezero zlagoma, z blagim vet
rom z gora, prihaja poletje. Od konca maja do srede septembra je tam zelo
prijetno, toda nek možak v ječi v Konstanci te lepote ne čuti. Prvega julija v
okovih namreč piše spodnje vrstice, svoje poslednje:
Jaz, Jan Hus v upanju duhovnik Jezusa Kristusa. Iz strahu, da ne
bi užalil Boga in krivo prisegal, ne morem preklicati členov, ki
me jih obtožujejo krive priče, kajti nisem jih pridigal, ne trdil in
ne branil. Kar se tiče odlomkov, ki so bili po vsej pravici izbrani
iz mojih spisov, se jim odrekam, v kolikor imajo napačen pomen,
ne morem pa preklicati vseh členov, kajti to bi bilo žalitev Boga ali
doktorjev svete teologije. In če bi bilo mogoče, da bi bil moj glas
slišan po vsem svetu, bi tako zagotovo, kot bosta na sodni dan
prišla na svetlo vsaka moja laž in vsak moj greh, hotel pred vsem
svetom preklicati vse, kar sem kdaj napačnega ali zmotnega mis
lil in govoril. Tako pravim in pišem s svojo lastno voljo, brez pri
sile. Pisano z lastno roko ... (Mareš 1901, 266.) 1
Ta izjava je bila tudi zadnji tekst, kar jih je češki duhovnik, univer
zitetni profesor, teolog in pridigar M. Jan Hus (1369–6. julij 1415)2 napisal
kot uradne odzive na zahteve koncila v Konstanci (5. november 1414–22.
april 1418), znamenitega shoda, ki je menil »popraviti cerkev od peta do
1 Prim. Hlaváček 1981, 190.
2 V matriki Karlove univeze je zapisano: Ioannes Michaelis de Hussynecz.
23
De Ecclesia – fatalno besedilo M. Jana Husa
in njegovo zgodovinsko »sobesedilo«
Piše se leta Gospodovega 1415. Na Bodensko jezero zlagoma, z blagim vet
rom z gora, prihaja poletje. Od konca maja do srede septembra je tam zelo
prijetno, toda nek možak v ječi v Konstanci te lepote ne čuti. Prvega julija v
okovih namreč piše spodnje vrstice, svoje poslednje:
Jaz, Jan Hus v upanju duhovnik Jezusa Kristusa. Iz strahu, da ne
bi užalil Boga in krivo prisegal, ne morem preklicati členov, ki
me jih obtožujejo krive priče, kajti nisem jih pridigal, ne trdil in
ne branil. Kar se tiče odlomkov, ki so bili po vsej pravici izbrani
iz mojih spisov, se jim odrekam, v kolikor imajo napačen pomen,
ne morem pa preklicati vseh členov, kajti to bi bilo žalitev Boga ali
doktorjev svete teologije. In če bi bilo mogoče, da bi bil moj glas
slišan po vsem svetu, bi tako zagotovo, kot bosta na sodni dan
prišla na svetlo vsaka moja laž in vsak moj greh, hotel pred vsem
svetom preklicati vse, kar sem kdaj napačnega ali zmotnega mis
lil in govoril. Tako pravim in pišem s svojo lastno voljo, brez pri
sile. Pisano z lastno roko ... (Mareš 1901, 266.) 1
Ta izjava je bila tudi zadnji tekst, kar jih je češki duhovnik, univer
zitetni profesor, teolog in pridigar M. Jan Hus (1369–6. julij 1415)2 napisal
kot uradne odzive na zahteve koncila v Konstanci (5. november 1414–22.
april 1418), znamenitega shoda, ki je menil »popraviti cerkev od peta do
1 Prim. Hlaváček 1981, 190.
2 V matriki Karlove univeze je zapisano: Ioannes Michaelis de Hussynecz.
23
