Page 25 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut
P. 25
tekst in kontekst: de ecclesia – fatalno besedilo m. jana husa ...
temena«. Konstanški cerkveni zbor je bil pomemben, v marsičem celo pre
lomen dogodek. Koncilu je politično »predsedoval« rimski cesar Sigismund
Luksemburški. Slednje je nakazovalo vzpon primata posvetne, cesarjeve
politične moči napram papeški in konciliarizma, ki se krepi proti koncu 15.
stoletja, temeljni namen pa je bil odpraviti glavno zadrego, ki je tedaj trla
okcitansko cerkev – veliko shizmo. Predstava na »malem odru« naj bi bil
za koncil tudi proces proti neposlušnemu češkemu kleriku Husu,3 ki pa je
imela, kot se je pokazalo v letih po koncilu – že od začetka husitskih vojn
po prvi praški defenestraciji 1419. do 1434 –, za evropsko politično, religij
sko in kulturno zgodovino znatno prelomnejše posledice kot večletni za
pleti zastran sestopov treh (proti)papežev s stolice sv. Petra.
– Tudi za slovensko slovstveno in kulturno zgodovino. Rokopisni od
delek Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani namreč pod signa
turo Ms 141 hrani rokopisno knjigo (papir, 21,6 x 15 cm), ki je bila nekdaj
del knjižn ega fonda cisterce v Stični, je vsaj deloma napisana v mlajši češ
ki bastardi in je avtorja posameznih besedil v njej mogoče prvič v sloven
ski literarni zgodovini identificirati vsaj z imenom. Martinus, praedicator
in Sittich, je namreč v dvajsetih letih 15. stoletja ustvaril pomembni vsebi
ni omenjenega kodeksa: Tractatus de husitis (1424: 1a-84b) ter starejši del
slovenskega Stiškega rokopisa (1428: 245b-247b), ki vsebuje brez dvoma sta
ročeške jezikovne interference (npr. vokativ, ki ga slovenski jezik tedaj že
več stoletij ni poznal zaradi sovpada z imenovalnikom) in je paleografsko
nespregledljivo povezan s piscem traktata o husitih (ista roka).4
Reminiscence na turbulentno obdobje v prvi polovici 15. stoletja, ko se v
»trdnjavi Evrope«, Češkem kraljestvu, čigar kralj je bil tudi izstopajoči med
volilnimi knezi Reicha,5 prvič izoblikuje »uradni« prostor za verovanje, dru
gačno od kreda rimske cerkve, in za sobivanje ljudi z različnimi pogledi na
vprašanja nadčasnega, je najti tudi v kodeksu Ms 78. Knjiga (papir, 29,5 x 20
3 O celotnem procesu proti Husu s pravnozgodovinskega stališča glej Fudge 2013.
4 Omenjeni traktat o husitih je, kolikor je bilo mogoče ugotoviti iz zelo obsežne biblio
grafije o husitskem vprašanju, eden redkih obsežnejših primarnih arhivskih virov,
ki doslej ni bil niti parcialno znanstveno obdelan (z izjemo slovenskega spomenika v
kodeksu), kaj šele celovito znanstvenokritično izdan.
5 Schedel 1493, CLXXXIIIv-CLXXXIIIIr. Na odprti strani je prikazana politična
struktura Reicha, češki kralj (Rex Bohemie) pa kot poglavitni volilnik stoji desno od
prestola. Ta struktura Svetega rimskega cesarstva je stopila v veljavo z zlato bulo ce
sarja Karla IV. 1356. in je v marsičem usmerila tok kolesa zgodovine, npr. tudi v do
končni zaplet »češkega vozla« od leta 1526, ko so bili Habsburžani izvoljeni na češki
prestol, do predvečera tridesetletne vojne; krono sv. Václava je nameč naredila za od
skočno desko h kroni Reicha; glej Grdina 2020, 18–23.
25
temena«. Konstanški cerkveni zbor je bil pomemben, v marsičem celo pre
lomen dogodek. Koncilu je politično »predsedoval« rimski cesar Sigismund
Luksemburški. Slednje je nakazovalo vzpon primata posvetne, cesarjeve
politične moči napram papeški in konciliarizma, ki se krepi proti koncu 15.
stoletja, temeljni namen pa je bil odpraviti glavno zadrego, ki je tedaj trla
okcitansko cerkev – veliko shizmo. Predstava na »malem odru« naj bi bil
za koncil tudi proces proti neposlušnemu češkemu kleriku Husu,3 ki pa je
imela, kot se je pokazalo v letih po koncilu – že od začetka husitskih vojn
po prvi praški defenestraciji 1419. do 1434 –, za evropsko politično, religij
sko in kulturno zgodovino znatno prelomnejše posledice kot večletni za
pleti zastran sestopov treh (proti)papežev s stolice sv. Petra.
– Tudi za slovensko slovstveno in kulturno zgodovino. Rokopisni od
delek Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani namreč pod signa
turo Ms 141 hrani rokopisno knjigo (papir, 21,6 x 15 cm), ki je bila nekdaj
del knjižn ega fonda cisterce v Stični, je vsaj deloma napisana v mlajši češ
ki bastardi in je avtorja posameznih besedil v njej mogoče prvič v sloven
ski literarni zgodovini identificirati vsaj z imenom. Martinus, praedicator
in Sittich, je namreč v dvajsetih letih 15. stoletja ustvaril pomembni vsebi
ni omenjenega kodeksa: Tractatus de husitis (1424: 1a-84b) ter starejši del
slovenskega Stiškega rokopisa (1428: 245b-247b), ki vsebuje brez dvoma sta
ročeške jezikovne interference (npr. vokativ, ki ga slovenski jezik tedaj že
več stoletij ni poznal zaradi sovpada z imenovalnikom) in je paleografsko
nespregledljivo povezan s piscem traktata o husitih (ista roka).4
Reminiscence na turbulentno obdobje v prvi polovici 15. stoletja, ko se v
»trdnjavi Evrope«, Češkem kraljestvu, čigar kralj je bil tudi izstopajoči med
volilnimi knezi Reicha,5 prvič izoblikuje »uradni« prostor za verovanje, dru
gačno od kreda rimske cerkve, in za sobivanje ljudi z različnimi pogledi na
vprašanja nadčasnega, je najti tudi v kodeksu Ms 78. Knjiga (papir, 29,5 x 20
3 O celotnem procesu proti Husu s pravnozgodovinskega stališča glej Fudge 2013.
4 Omenjeni traktat o husitih je, kolikor je bilo mogoče ugotoviti iz zelo obsežne biblio
grafije o husitskem vprašanju, eden redkih obsežnejših primarnih arhivskih virov,
ki doslej ni bil niti parcialno znanstveno obdelan (z izjemo slovenskega spomenika v
kodeksu), kaj šele celovito znanstvenokritično izdan.
5 Schedel 1493, CLXXXIIIv-CLXXXIIIIr. Na odprti strani je prikazana politična
struktura Reicha, češki kralj (Rex Bohemie) pa kot poglavitni volilnik stoji desno od
prestola. Ta struktura Svetega rimskega cesarstva je stopila v veljavo z zlato bulo ce
sarja Karla IV. 1356. in je v marsičem usmerila tok kolesa zgodovine, npr. tudi v do
končni zaplet »češkega vozla« od leta 1526, ko so bili Habsburžani izvoljeni na češki
prestol, do predvečera tridesetletne vojne; krono sv. Václava je nameč naredila za od
skočno desko h kroni Reicha; glej Grdina 2020, 18–23.
25
