Page 131 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut
P. 131
na intelektualnem odru: jan blahoslav

brez otipljivih rezultatov, kajti kralj Maksimilijan, četudi je z emisarjem
Blahoslavom postopal prijazno in se tako izrazil tudi o Jednoti, je mogel ko­
maj za prihodnost obljubiti zlajšanje verskega preganjanja zoper češke bra­
te. Neuspešna je bila tudi Blahoslavova misija 1556. v Magdeburg. Od tam
je češke brate izgnal nihče drug kot čust­veno in delovanjsko siloviti Flacij
Ilirik. V obeh primerih je bilo stanje tako, kot je bilo pred Blahoslavovimi
misijami: češke brate so v Češkem kraljestvu še naprej preganjali, pa tudi v
Magdeburg se niso smeli vrniti. Je pa Blahoslav s Flacijem Ilirikom stopil v
polemiko o izvoru čeških bratov. Flacij je v spisu Catalogus testium verita-
tis (1556) dokazoval, da je Jednota bratrska izpeljanka valdežanov, Blahoslav
pa je v svojem delu Summa quaedam brevissima collecta ex variis scriptis
Fratrum (1556), ki je besedilna »druga roka« Blahoslavovega literarnega
prvenca O původu Jednoty (1547), dokazoval nasprotno.

Obe deli sta temeljnega pomena za razumevanje Blahoslavovega po­
gleda na zgodovino oziroma, kot se je izrazil Amedeo Molnár, prihaja v
njih do izraza avtorjeva »teologija zgodovine«. Blahoslav je Jednoto čeških
bratov razumel kot legitimno realizacijo husitske reformacije – Jednota
si je ravno v letih nastajanja Acta Unitatis Fratrum prizadevala iz verske
skupnosti »na obrobju« napredovati v status politično pripoznane dežel­
ne cerkve –, in torej kot posebno obliko splošne cerkve Kristusove, drugač­
no od luteranske cerkve na Nemškem. In takšno, ki je ravno zaradi lastne
specifičnosti dolžna vztrajati pri svoji posebni krščanski poti in o tem za­
pustiti tudi pisne dokumente (Molnár 1971, 209). Slednje je tudi utemeljitev
Blahoslavovega prizadevanja pri Acta Unitatis Fratrum.

Summa quaedam brevissima je tako Blahoslavov odgovor na vprašan­
je, ali so češki bratje delo Gospodove roke, kar je Flacij odločno zavračal,
češki humanist pa z navezavo čeških bratov na intelektualno genealogijo
od Husovega predhodnika Matěja z Janova (1350–1393) preko M. Jana Husa
(1369–1415), M. Jakoubka ze Stříbra (1375–1429), Jana Rokycane (1396–1471),
Martina Lupáča (umrl 1468) in Petra Chelčickega (1379–1460) ravno tako
strastno dokazoval.

Z opozorilom na Matěja z Janova je Blahoslav pripoznal intelektualno
genealogijo čeških bratov iz toka srednjeveške kritične misli, ki ni bila rav­
nodušna do aktualnih razmer v Rimski cerkvi. Ta kriticizem znotraj le-te,
iz katerega sta izhodiščno ­črpali obe veliki evropski reformaciji – husitska
in luteranska –, je občutno starejši od njiju in je »delovno orodje« katoliških
teologov ter profesorjev na sredn­ jeveških univerzah. Preko njihove univer­
zitetne učiteljske dejavnosti ter geografske mobilnosti (Sedlák ibid., 68–94;

131
   126   127   128   129   130   131   132   133   134   135   136