Page 129 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut
P. 129
na intelektualnem odru: jan blahoslav
[105r] [...] Kdor prezira znanje in učenost, je podoben onemu, ki
bi hotel sebi in drugim sešiti krila, plašče in podobno, pa bi kroja
škega poklica ne znal, se ga ne hotel naučiti, ampak bi ga sramotil
in dajal v nič. Koliko bi takšen modrijan opravil? Kdo tega ne ra
zume? Pa tisti, ki bi dal nekrojaču obleko delati in bi preziral dob
re ter spretne krojače, kako bi prišel skozi? Enako kot prvi. Razen,
če bi se zgodilo, da bi vsi izučeni krojači in tisti, ki so vešči tega
poklica, ponoreli, podivjali ter bi začeli eden drugemu delati ško
do, vsak tistemu, ki bi ga kdo hotel najeti. V takem primeru bi se
moral človek obrniti drugam in se oskrbeti, kot bi vedel in znal. Iz
tega se hitro vidi, da tistega, ki bogoslužne darove, od Boga dane
in postavljene, predrzno in naduto prezira, zelo hitro kaj slabega
počaka.
[106r] [...] Zato ni treba, da bi se učenih ljudi in znanja bali ter
še naprej sami vezali otrobe, temveč raje prizadevno popazimo,
koga in s kakšnim duhom pripuščamo k nižjim in višjim uradom,
koga in kako za take službe pripravljamo, kaj imamo pri njih radi
ali kaj nam ne prija ter kako smo pri tem spretni, skrbni, priza
devni in vdani Gospodu ter Jednoti. Gospod na vse gleda. Naj
razsvetli naše oči, da bi ne poginili v smrtni senci.
Jan Blahoslav je svoja intelektualno in duhovno formacijo ter imagina
rij humanista in privrženca reformacije okrepil tudi z univerzitetnim štu
dijem. Leto 1544 je prebil na univerzi v Wittenbergu, kjer se je seznanil z
Martinom Luthrom, s Philippom Melanchthonom (Plett 1993, 109) in s kla
sično latinsko retoriko. Rezultat te humanistične vzgoje je predvsem delo iz
zrelega obdobja Vitia concionatorum, to jest Vady kazatelův (1571). Po vrnit
vi z Nemškega in nadaljevanju študija v Prostějovu je bil poklican v središ
če čeških bratov Mlado Boleslav, da bi pomagal pri obnovitvi češkobratske
ga arhiva. Tako se je seznanil tudi z uradno in diplomatsko platjo delovanja
lastne cerkve.
Toda tedaj, po juliju 1548, razmere za Jednoto na Češkem nikakor niso
bile rožnate, kajti Ferdinand I. se je odločil pod pretvezo kaznovanja če
škobratskih plemičev, ki so sodelovali v šmalkaldski vojni (1546–1547) – in
izgubili –, izpuliti Jednoto iz Češkega kraljestva: menil je namreč, da je
idearij čeških bratov radikalno protihabsburški. Zato bi bilo zanj zatrtje
Jednote hkrati tudi ukinitev vpliva, ki so ga češki bratje v vseh stanovih že
imeli na znaten del češke družbe. Tako je moral v izgnanstvo na Poljsko
Jan Černý (Nigranus, 1500/1510–1565), ki mu je bil Blahoslav dodeljen za
129
[105r] [...] Kdor prezira znanje in učenost, je podoben onemu, ki
bi hotel sebi in drugim sešiti krila, plašče in podobno, pa bi kroja
škega poklica ne znal, se ga ne hotel naučiti, ampak bi ga sramotil
in dajal v nič. Koliko bi takšen modrijan opravil? Kdo tega ne ra
zume? Pa tisti, ki bi dal nekrojaču obleko delati in bi preziral dob
re ter spretne krojače, kako bi prišel skozi? Enako kot prvi. Razen,
če bi se zgodilo, da bi vsi izučeni krojači in tisti, ki so vešči tega
poklica, ponoreli, podivjali ter bi začeli eden drugemu delati ško
do, vsak tistemu, ki bi ga kdo hotel najeti. V takem primeru bi se
moral človek obrniti drugam in se oskrbeti, kot bi vedel in znal. Iz
tega se hitro vidi, da tistega, ki bogoslužne darove, od Boga dane
in postavljene, predrzno in naduto prezira, zelo hitro kaj slabega
počaka.
[106r] [...] Zato ni treba, da bi se učenih ljudi in znanja bali ter
še naprej sami vezali otrobe, temveč raje prizadevno popazimo,
koga in s kakšnim duhom pripuščamo k nižjim in višjim uradom,
koga in kako za take službe pripravljamo, kaj imamo pri njih radi
ali kaj nam ne prija ter kako smo pri tem spretni, skrbni, priza
devni in vdani Gospodu ter Jednoti. Gospod na vse gleda. Naj
razsvetli naše oči, da bi ne poginili v smrtni senci.
Jan Blahoslav je svoja intelektualno in duhovno formacijo ter imagina
rij humanista in privrženca reformacije okrepil tudi z univerzitetnim štu
dijem. Leto 1544 je prebil na univerzi v Wittenbergu, kjer se je seznanil z
Martinom Luthrom, s Philippom Melanchthonom (Plett 1993, 109) in s kla
sično latinsko retoriko. Rezultat te humanistične vzgoje je predvsem delo iz
zrelega obdobja Vitia concionatorum, to jest Vady kazatelův (1571). Po vrnit
vi z Nemškega in nadaljevanju študija v Prostějovu je bil poklican v središ
če čeških bratov Mlado Boleslav, da bi pomagal pri obnovitvi češkobratske
ga arhiva. Tako se je seznanil tudi z uradno in diplomatsko platjo delovanja
lastne cerkve.
Toda tedaj, po juliju 1548, razmere za Jednoto na Češkem nikakor niso
bile rožnate, kajti Ferdinand I. se je odločil pod pretvezo kaznovanja če
škobratskih plemičev, ki so sodelovali v šmalkaldski vojni (1546–1547) – in
izgubili –, izpuliti Jednoto iz Češkega kraljestva: menil je namreč, da je
idearij čeških bratov radikalno protihabsburški. Zato bi bilo zanj zatrtje
Jednote hkrati tudi ukinitev vpliva, ki so ga češki bratje v vseh stanovih že
imeli na znaten del češke družbe. Tako je moral v izgnanstvo na Poljsko
Jan Černý (Nigranus, 1500/1510–1565), ki mu je bil Blahoslav dodeljen za
129
