Page 130 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut
P. 130
»češka gos«, božji bojevniki, obstranci
pomočnika pri češkobratskem arhivu in ga je imenoval tudi »ljubi oče, brat
Černý«.
Blahoslav pa je po volji češkobratskih starešin spomladi 1549 odšel na
novoustanovljeno univerzo Königsbergu. Le-to je zapustil že poleti isteg a
leta, zaradi črne smrti, pa tudi verske kontroverze, ki jih je na univerzi ne
til Andreas Osiander st., zlasti s pogledi o prežitku Kristusove opravičujoče
božanske imanence v vsakem verniku, kot je misliti, Blahoslavu niso prija
le. Bolj kot ognjeviti teolog je nanj vplival Georgius Sabinus (1508–1560), si
cer prvi rektor univerze v Königsbergu in med drugim tudi Melanchthonov
zet, in sicer s predavanji in spisi o pesništvu. Blahoslav je od njega dobil po
budbe zlasti za lastno teoretično in pesniško ustvarjanje. Še istega leta, jese
ni, je bil Blahoslav ponovno na poti, tokrat v Basel. Tam se je seznanil z de
lom Erazma Rotterdamskega, predvsem pa so bili pomembni Blahoslavovi
stiki s češkim humanistom Sigismundom Hrubým z Jelení (Geleniusom,
1497–1554). Ta je zaslovel kot prevajalec in izdajatelj grških ter rimskih
klasikov in kot njihov prevajalec v češčino (Cicero, toda tudi Petrarka in
Erazen Rotterdamski), med drugim pa je bil nekaj časa tudi urednik ter ko
rektor pri enem najznamenitejših tiskarjev svoje dobe, Johannu Frobenu
(1460–1527), s katerim je Basel postal ena tiskarskih in gospodarskih me
tropol Evrope.17 Antonín Škarka je Blahoslavovo jezikovno izobraževanje
in intelektualno formiranje povzel z naslednjimi besedami:
V letih, ki jih je prebil v tujini, je Blahoslav pridobil bogate živ
ljenjske izkušnje, se seznanil z metodami znanstvenega in literar
nega dela na temelju humanističnih načel, hkrati pa je pod vpli
vom reformacije zorel kot teolog. (Škarka 1958, 152)
Humanistična latinščina, ki jo je obvladal za časa študija, mu je po
menila tudi poglavitno orodje na njegovih diplomatskih poteh. Tako je bil
zastran verske svobode čeških bratov štirikrat, dvakrat 1555. in dvak rat dve
leti kasneje, 1557., poslan na Dunaj, h kralju Maksimilijanu II. Ta reformi
ranim kristjanom ni bil nenaklonjen,18 toda za vladanja cesarja Ferdinanda
I. (Kohler 2017, 147–49, 153–58) je tudi retorično spretni Blahoslav ostal
17 Tiski, zlasti inkunabule pred letom 1500, so bili v zgodnjem novem veku»izdelki vi
soke dodane vrednosti«, in torej nekaj podobnega, kot so danes produkti informa
cijsko-komunikacijske tehnologije in npr. farmacije (Eisenstein 1979, 44–88).
18 Primerjaj npr. Trubarjev nemški predgovor v Ta drugi deil tiga Novega testamenta
(1560). Na Trubarjeva pisma kralj, kasneje cesar Maksimilijan II. sicer ni nikoli od
govoril, je pa prizadevanje Primoža Trubarja in Ivana Ungnada podprl s 400 renski
mi goldinarji (Trubar [1560] v Vrečko 2011, 71; celotni predgovor v transkripciji in
prevodu je najti na straneh 59–77).
130
pomočnika pri češkobratskem arhivu in ga je imenoval tudi »ljubi oče, brat
Černý«.
Blahoslav pa je po volji češkobratskih starešin spomladi 1549 odšel na
novoustanovljeno univerzo Königsbergu. Le-to je zapustil že poleti isteg a
leta, zaradi črne smrti, pa tudi verske kontroverze, ki jih je na univerzi ne
til Andreas Osiander st., zlasti s pogledi o prežitku Kristusove opravičujoče
božanske imanence v vsakem verniku, kot je misliti, Blahoslavu niso prija
le. Bolj kot ognjeviti teolog je nanj vplival Georgius Sabinus (1508–1560), si
cer prvi rektor univerze v Königsbergu in med drugim tudi Melanchthonov
zet, in sicer s predavanji in spisi o pesništvu. Blahoslav je od njega dobil po
budbe zlasti za lastno teoretično in pesniško ustvarjanje. Še istega leta, jese
ni, je bil Blahoslav ponovno na poti, tokrat v Basel. Tam se je seznanil z de
lom Erazma Rotterdamskega, predvsem pa so bili pomembni Blahoslavovi
stiki s češkim humanistom Sigismundom Hrubým z Jelení (Geleniusom,
1497–1554). Ta je zaslovel kot prevajalec in izdajatelj grških ter rimskih
klasikov in kot njihov prevajalec v češčino (Cicero, toda tudi Petrarka in
Erazen Rotterdamski), med drugim pa je bil nekaj časa tudi urednik ter ko
rektor pri enem najznamenitejših tiskarjev svoje dobe, Johannu Frobenu
(1460–1527), s katerim je Basel postal ena tiskarskih in gospodarskih me
tropol Evrope.17 Antonín Škarka je Blahoslavovo jezikovno izobraževanje
in intelektualno formiranje povzel z naslednjimi besedami:
V letih, ki jih je prebil v tujini, je Blahoslav pridobil bogate živ
ljenjske izkušnje, se seznanil z metodami znanstvenega in literar
nega dela na temelju humanističnih načel, hkrati pa je pod vpli
vom reformacije zorel kot teolog. (Škarka 1958, 152)
Humanistična latinščina, ki jo je obvladal za časa študija, mu je po
menila tudi poglavitno orodje na njegovih diplomatskih poteh. Tako je bil
zastran verske svobode čeških bratov štirikrat, dvakrat 1555. in dvak rat dve
leti kasneje, 1557., poslan na Dunaj, h kralju Maksimilijanu II. Ta reformi
ranim kristjanom ni bil nenaklonjen,18 toda za vladanja cesarja Ferdinanda
I. (Kohler 2017, 147–49, 153–58) je tudi retorično spretni Blahoslav ostal
17 Tiski, zlasti inkunabule pred letom 1500, so bili v zgodnjem novem veku»izdelki vi
soke dodane vrednosti«, in torej nekaj podobnega, kot so danes produkti informa
cijsko-komunikacijske tehnologije in npr. farmacije (Eisenstein 1979, 44–88).
18 Primerjaj npr. Trubarjev nemški predgovor v Ta drugi deil tiga Novega testamenta
(1560). Na Trubarjeva pisma kralj, kasneje cesar Maksimilijan II. sicer ni nikoli od
govoril, je pa prizadevanje Primoža Trubarja in Ivana Ungnada podprl s 400 renski
mi goldinarji (Trubar [1560] v Vrečko 2011, 71; celotni predgovor v transkripciji in
prevodu je najti na straneh 59–77).
130
