Page 115 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut
P. 115
po luthrovem nastopu: med reformo in politiko
Na začetku petdesetih let 16. stoletja se je vojaško-politična situacija v
nemškemu delu Reicha podobno kot po prvi šmalkaldski vojni prezrcalila
v češke dežele. Ko so po letu 1552 v drugi šmalkaldski vojni nemški refor
mirani stanovi osvojili politično in vojaško pobudo nad cesarjem Karlom
V., so tudi češki plemiči z večjo vnemo nastopili v obrambo verskih pra
vic čeških bratov. Že pred tem, 1550., je moravski hetman Václav z Ludenic,
nekdanji češki brat, z odločnim nastopom na moravskem deželnem zboru
v Brnu preprečil Ferdinandovo omejevanje verske svobode, kot se je dotlej
na Moravskem že ukoreninila v vsakdanjem verskem življenju. V Brandýsu
nad Labem pa je Arnošt baron Krajíř najel italijanskega arhitekta Mattea
Borgorellija (1510–1572), ki je v letih 1541–1542 za češke brate načrtoval in
zgradil »veliki zbor«, novo cerkev Spreobrnitve sv. Pavla (kostel Obrácení
sv. Pavla). Ta je postala v pobelogorskem obdobju rimska cerkev in je bila
predelana skladno s tedaj predvladujočim srednjeevropskim katoliškim li
kovnim barokom (zvonik je bil dozidan 1753), toda izvirno je bila največja
cerkev čeških bratov v čeških deželah in prva renesančna samostojno stoje
ča cerkev v Srednji Evropi. Odprt je bil za veliko noč 1554.
Toda češki bratje so imeli kljub temu veliko zadrego. Njihov poglavitni
duhovnik, škof-sodnik Jan Augusta je bil v ječi na Křivoklátu, poleg tega se
je raznesla govorica, da ga je kraljevska justica itak pokončala. Zato je priš
lo do volitev, na katerih je bil 1557. med drugimi za novega škofa čeških bra
tov izvoljen Jan Blahoslav.
115
Na začetku petdesetih let 16. stoletja se je vojaško-politična situacija v
nemškemu delu Reicha podobno kot po prvi šmalkaldski vojni prezrcalila
v češke dežele. Ko so po letu 1552 v drugi šmalkaldski vojni nemški refor
mirani stanovi osvojili politično in vojaško pobudo nad cesarjem Karlom
V., so tudi češki plemiči z večjo vnemo nastopili v obrambo verskih pra
vic čeških bratov. Že pred tem, 1550., je moravski hetman Václav z Ludenic,
nekdanji češki brat, z odločnim nastopom na moravskem deželnem zboru
v Brnu preprečil Ferdinandovo omejevanje verske svobode, kot se je dotlej
na Moravskem že ukoreninila v vsakdanjem verskem življenju. V Brandýsu
nad Labem pa je Arnošt baron Krajíř najel italijanskega arhitekta Mattea
Borgorellija (1510–1572), ki je v letih 1541–1542 za češke brate načrtoval in
zgradil »veliki zbor«, novo cerkev Spreobrnitve sv. Pavla (kostel Obrácení
sv. Pavla). Ta je postala v pobelogorskem obdobju rimska cerkev in je bila
predelana skladno s tedaj predvladujočim srednjeevropskim katoliškim li
kovnim barokom (zvonik je bil dozidan 1753), toda izvirno je bila največja
cerkev čeških bratov v čeških deželah in prva renesančna samostojno stoje
ča cerkev v Srednji Evropi. Odprt je bil za veliko noč 1554.
Toda češki bratje so imeli kljub temu veliko zadrego. Njihov poglavitni
duhovnik, škof-sodnik Jan Augusta je bil v ječi na Křivoklátu, poleg tega se
je raznesla govorica, da ga je kraljevska justica itak pokončala. Zato je priš
lo do volitev, na katerih je bil 1557. med drugimi za novega škofa čeških bra
tov izvoljen Jan Blahoslav.
115
