Page 118 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut
P. 118
»češka gos«, božji bojevniki, obstranci
mejami: s humanistom Blahoslavom so dokončno prenehali biti intelek
tualni »obstranci« oziroma le opazovalci v učeni kulturi in njeni sopotni
ki. Pomenljivo je namreč, da najpomembnejši teksti češke književnosti v
drugi polovici 16. stoletja pridejo iz intelektualne delavnice čeških bratov
(Blahoslav in prevajalci Biblije kralicke), utrakvistov (npr. Jiří Melantrich z
Aventina in Daniel Adam z Veleslavína) ter evangeličanov.
Blahoslav se je rodil v Přerovu na Moravskem. Tam so bile – enako je
veljalo praktično za celotno Moravsko – verske razmere in razmerja slabi
dve stoletji med nastopom husitske revolucije oziroma reformacije in Belo
goro, 1419–1620, občutno manj napete, blažje, strasti in razprtije pa manj si
lovite kot na Češkem. Přerov je namreč med 1475 in 1596 pripadal morav
ski plemiški družini Pernštejn,1 ki je izumrla v viharnem 17. stoletju (po
moški liniji 1631, po ženski 1646), v stoletju prej pa je sodila med najpo
membnejše aristokratske rodove v deželah sv. Václava. Pernštejni so bili od
začetka Husove »zadeve« pred koncilom v Konstanci odločni podporniki
novega pogleda na kršč anstvo, pomenljivo sled morda najpomembnejšega
Pernštejna v 15. stoletju, Viljema I. s Pernštejna (umrl 1427) pa je najti tudi
na znameniti pritožbi češkega in moravskega plemstva koncilu v Konstanci
zoper sežig M. Jana Husa (1515): Pernštejnov pečat je na ohranjeni listini
drugi po vrstnem redu (Hlaváček 1981, 195–203). Toda plemiška družina je
bila versko strpna, razprtij zavoljo vprašanj Božjega ni iskala, poleg tega je
marljive češke brate cenila kot podložnike. Tudi zato, ker so s prizadevnim
delom prinašali dobiček njihovemu gospodarstvu na Moravskem. Tako so
lahko tudi češki bratje v Přerovu uspevali dosti bolje kot npr. na Češkem,
kjer so bili praktično ves čas v negotovem položaju ali pod naletom mestnih
in/ali deželnih oblasti predvsem katoliške, občasno pa tudi utrakvistične
miselne orientacije. In tako odvisni od neposredne zaščite posameznih ple
miških rodov, na katerih posestih so prebivali, na primer Krajířev s Krajka.
Češki bratje so sicer v prvi tretjini 16. stoletja že dodobra premagali ne
lagodje pred življenjem v zgodnjenovoveški družbi, npr. v takem občest vu,
kot je mesto. Posamezni radikalni glasovi so v skupnosti potihnili, zato se
je izhodiščno zavračanje fevdalnega reda spremenilo v živahno stanovsko
participacijo, češki bratje pa so postali eden najbolj produktivnih in pro
dornih družbenih delovalnikov v Češkem kraljestvu, zlasti v slovstveni
1 Na gradu Pernštejn v Nedvědicah na Moravskem, ki je bil matični družinski grad
Pernštejnov od preloma 13. v 14. stoletje do 1596 in se danes odlikuje s sintezo
poznogotske ter renesančne posvetne arhitekture, je bil posnet tudi del filma Luther
(2003) z Josephom Fiennesom v naslovni vlogi (prihod Luthra pred državni zbor v
Wormsu in odhod z njega).
118
mejami: s humanistom Blahoslavom so dokončno prenehali biti intelek
tualni »obstranci« oziroma le opazovalci v učeni kulturi in njeni sopotni
ki. Pomenljivo je namreč, da najpomembnejši teksti češke književnosti v
drugi polovici 16. stoletja pridejo iz intelektualne delavnice čeških bratov
(Blahoslav in prevajalci Biblije kralicke), utrakvistov (npr. Jiří Melantrich z
Aventina in Daniel Adam z Veleslavína) ter evangeličanov.
Blahoslav se je rodil v Přerovu na Moravskem. Tam so bile – enako je
veljalo praktično za celotno Moravsko – verske razmere in razmerja slabi
dve stoletji med nastopom husitske revolucije oziroma reformacije in Belo
goro, 1419–1620, občutno manj napete, blažje, strasti in razprtije pa manj si
lovite kot na Češkem. Přerov je namreč med 1475 in 1596 pripadal morav
ski plemiški družini Pernštejn,1 ki je izumrla v viharnem 17. stoletju (po
moški liniji 1631, po ženski 1646), v stoletju prej pa je sodila med najpo
membnejše aristokratske rodove v deželah sv. Václava. Pernštejni so bili od
začetka Husove »zadeve« pred koncilom v Konstanci odločni podporniki
novega pogleda na kršč anstvo, pomenljivo sled morda najpomembnejšega
Pernštejna v 15. stoletju, Viljema I. s Pernštejna (umrl 1427) pa je najti tudi
na znameniti pritožbi češkega in moravskega plemstva koncilu v Konstanci
zoper sežig M. Jana Husa (1515): Pernštejnov pečat je na ohranjeni listini
drugi po vrstnem redu (Hlaváček 1981, 195–203). Toda plemiška družina je
bila versko strpna, razprtij zavoljo vprašanj Božjega ni iskala, poleg tega je
marljive češke brate cenila kot podložnike. Tudi zato, ker so s prizadevnim
delom prinašali dobiček njihovemu gospodarstvu na Moravskem. Tako so
lahko tudi češki bratje v Přerovu uspevali dosti bolje kot npr. na Češkem,
kjer so bili praktično ves čas v negotovem položaju ali pod naletom mestnih
in/ali deželnih oblasti predvsem katoliške, občasno pa tudi utrakvistične
miselne orientacije. In tako odvisni od neposredne zaščite posameznih ple
miških rodov, na katerih posestih so prebivali, na primer Krajířev s Krajka.
Češki bratje so sicer v prvi tretjini 16. stoletja že dodobra premagali ne
lagodje pred življenjem v zgodnjenovoveški družbi, npr. v takem občest vu,
kot je mesto. Posamezni radikalni glasovi so v skupnosti potihnili, zato se
je izhodiščno zavračanje fevdalnega reda spremenilo v živahno stanovsko
participacijo, češki bratje pa so postali eden najbolj produktivnih in pro
dornih družbenih delovalnikov v Češkem kraljestvu, zlasti v slovstveni
1 Na gradu Pernštejn v Nedvědicah na Moravskem, ki je bil matični družinski grad
Pernštejnov od preloma 13. v 14. stoletje do 1596 in se danes odlikuje s sintezo
poznogotske ter renesančne posvetne arhitekture, je bil posnet tudi del filma Luther
(2003) z Josephom Fiennesom v naslovni vlogi (prihod Luthra pred državni zbor v
Wormsu in odhod z njega).
118
