Page 110 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut
P. 110
»češka gos«, božji bojevniki, obstranci
tridesetletne vojne se je vse bolj kazalo, da topogledni zgodovinski spo
min češkobratskega plemstva ni bil posebej dolgega trajanja, čeprav se je
cerkev zaradi sodelovanja v evangeličanski vojni proti cesarju v številnih
mestih znašla neposredno po kraljevim pritiskom (Litomyšl, Brandýs nad
Labem, Turnov). Še več: Ferdinand je nameraval češkobratsko plemiško
podporo nemškim evangeličanom in Karlovo zmago nad njimi kapitali
zirati tako, da bi češke brate na Češkem povsem zatrl. Zato se je spravil na
samo vodstvo cerkve in v letih 1547 in 1548 sprejel številne ukrepe, ki naj
bi češke brate na Češkem (ne na Moravskem, kajti moravski reformirani
stanovi se prve šmalkaldske vojne niso udeležili) iz organizirane, delujoče
cerkve raztolkli v množico preplašenih vernikov, te pa razgnali širom po
svetu in tako končali delovanje v njegovem kraljestvu.
Najpomembnejši politični in upravni ukrep je bila ponovna oživitev
Svetojakobskega mandata, ki ga je kralj Vladislav II. Jagelonski zoper češke
brate izdal 10. avgusta 1508 na podlagi razglasitve na svetojakobskem dežel
nem zboru v Pragi 25. julija istega leta. Mandat je imel sedem točk:
1) Najprej: vse pikartske5 gmajne in zbori, javni in tajni, naj se usta
vijo, uničijo in za tem popolnijo z zanesljivimi ljudmi; če gre za
cerkve ali samostane, kjer so se shajali, naj se le-ti zapro, takisto
naj ne bo na nobenem mestu dopuščeno, da bi se shajali, ne po hi
šah, ne po mestih in sploh nikjer, kjer so se imeli navado shajati.
2) Vse nauke in pisanja, ki obsegajo njihove zmote, naj bodo pisa
nja javna ali tajna, je treba ustaviti in uničiti; vse njihove knjige,
tiskane ali v rokopisu, je treba sežgati in noben baron, vitez ali
mesto ne sme dopustiti, da bi se pod njegovo oblastjo takšne knji
ge, traktati ne pisali, ne tiskali in ne prodajali; kdorkoli bi jih kam
prinesel in bi bile pri njem najdene, naj se ostro kaznuje po preso
ji deželnih sodnikov.
3) Od tega dne naprej je treba ustaviti njihovo slavljenje in podajanje
Gospodove večerje, kot ga izvršujejo, enako velja za krst in poro
ko; vse to je treba ustaviti in nikjer več dopustiti; te zakramente
jim odslej podaja duhovnik iz Utrakvistične cerkve, ki si ga bodo
izbrali.
5 Pikarti je bilo v čeških deželah v 16. stoletju eno od poimenovanj za češke brate oz.
splošno za heretike. V slednjem pomenu so izraz rabili tako katoličani kot reformi
rani kristjani.
110
tridesetletne vojne se je vse bolj kazalo, da topogledni zgodovinski spo
min češkobratskega plemstva ni bil posebej dolgega trajanja, čeprav se je
cerkev zaradi sodelovanja v evangeličanski vojni proti cesarju v številnih
mestih znašla neposredno po kraljevim pritiskom (Litomyšl, Brandýs nad
Labem, Turnov). Še več: Ferdinand je nameraval češkobratsko plemiško
podporo nemškim evangeličanom in Karlovo zmago nad njimi kapitali
zirati tako, da bi češke brate na Češkem povsem zatrl. Zato se je spravil na
samo vodstvo cerkve in v letih 1547 in 1548 sprejel številne ukrepe, ki naj
bi češke brate na Češkem (ne na Moravskem, kajti moravski reformirani
stanovi se prve šmalkaldske vojne niso udeležili) iz organizirane, delujoče
cerkve raztolkli v množico preplašenih vernikov, te pa razgnali širom po
svetu in tako končali delovanje v njegovem kraljestvu.
Najpomembnejši politični in upravni ukrep je bila ponovna oživitev
Svetojakobskega mandata, ki ga je kralj Vladislav II. Jagelonski zoper češke
brate izdal 10. avgusta 1508 na podlagi razglasitve na svetojakobskem dežel
nem zboru v Pragi 25. julija istega leta. Mandat je imel sedem točk:
1) Najprej: vse pikartske5 gmajne in zbori, javni in tajni, naj se usta
vijo, uničijo in za tem popolnijo z zanesljivimi ljudmi; če gre za
cerkve ali samostane, kjer so se shajali, naj se le-ti zapro, takisto
naj ne bo na nobenem mestu dopuščeno, da bi se shajali, ne po hi
šah, ne po mestih in sploh nikjer, kjer so se imeli navado shajati.
2) Vse nauke in pisanja, ki obsegajo njihove zmote, naj bodo pisa
nja javna ali tajna, je treba ustaviti in uničiti; vse njihove knjige,
tiskane ali v rokopisu, je treba sežgati in noben baron, vitez ali
mesto ne sme dopustiti, da bi se pod njegovo oblastjo takšne knji
ge, traktati ne pisali, ne tiskali in ne prodajali; kdorkoli bi jih kam
prinesel in bi bile pri njem najdene, naj se ostro kaznuje po preso
ji deželnih sodnikov.
3) Od tega dne naprej je treba ustaviti njihovo slavljenje in podajanje
Gospodove večerje, kot ga izvršujejo, enako velja za krst in poro
ko; vse to je treba ustaviti in nikjer več dopustiti; te zakramente
jim odslej podaja duhovnik iz Utrakvistične cerkve, ki si ga bodo
izbrali.
5 Pikarti je bilo v čeških deželah v 16. stoletju eno od poimenovanj za češke brate oz.
splošno za heretike. V slednjem pomenu so izraz rabili tako katoličani kot reformi
rani kristjani.
110