Page 112 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut
P. 112
»češka gos«, božji bojevniki, obstranci
Tako se je osemsto čeških bratov izselilo v Vzhodno Prusijo. Tam jih je kot
koloniste sprejel vojvoda Albrecht Pruski (1490–1568),6 ki pa jim je za na
selitev postavil pogoj, kot so ga formulirali evangeličanski teologi in pridi
garji: češki bratje so se morali priključiti deželni evangeličanski cerkvi. To
jim je praktično onemogočalo ustanavljati lastne češkobratske gmajne.
Na pomoč jim je priskočil znameniti Luthrov »učenec«, evangeličan
ski teolog, pridigar, pesnik7 in škof Pavel Speratus (1484–1551). Ta je češke
brate in njihovo gostoljubnost za trpeče v Kristusu spoznal četrt stoletja
prej, ko je deloval kot luteranski pridigar v Jihlavi in je bil zaradi svojih pri
dig leta 1523 izgnan iz Moravske. Sedaj, ko je bil škof v Kwidzynu ob spodnji
Visli, je dosegel, da so bile izvirne omejitve zmanjšane in so si češki bratje
lahko organizirali svoje gmajne, ti prvi češki reformirani verski emigran
ti pa so živeli predvsem med poljskimi Mazuri (Kwidzyn, Dąmbrówno,
Gardeja, Nidbork, danes Nidzica, Działdowo).
Češki bratje, ki so se kot verski izgnanci priselili v Vzhodno Prusijo, pa
so bili vključeni še v eno zgodovinsko dogajanje, ki odraža večplastnost in
raznolikost protestantskega duhovnega fenomena v 16. stoletju. Proti svoji
volji so se znašli sredi osiandrovske kontroverze.
Šlo je za resen spor med Andreasom Osiandrom st. (1498–1552) in lute
ranskimi teologi praktično celotnega nemškega prostora, ki so zagovarjali
6 Vojvoda Albrecht je tisk hrvaških knjig v Bibličnem zavodu v Urachu podprl s 100
renskimi goldinarji (Trubar 2015, 115–21).
7 Speratus je znan po sodelovanju z Martinom Luthrom pri sestavljanju prve lute
ranske pesmarice, Achtliederbuch (1524). Ta je obsegala osem pesmi: štiri so bile
Luthrove, tri Speratove in ena Justusa Jonasa. V svetovno glasbo se je trajno vpi
sal z besedilom pesmi Es ist das Heil uns kommen her, ki je verjetno prvo luteransko
pesemsko besedilo, ki poudarja Luthrovo misel o odrešitvi po veri. Tudi slovenska
književnost 16. stoletja je povezana s Speratom. V Trubarjevem prvem samostoj
nem kancionalu (Eni psalmi, ta celi catechismus, 1567) je objavljena pesem Starih
slovanskih Deset zapovedi, preprosto sestavljenih in na hitro popravljenih. Pesemsko
besedilo, ki ga je na tem mestu uporabil Trubar, sodi med slovenske cerkvene pes
mi predreformacijske dobe. Na slednje opozarja naslov, pa tudi dejstvo, da besedilu
med nemškimi protestantskimi pesmimi ni najti predloge (po vsebini jo je mogoče
primerjati edinole z Luthrovo pesmijo Mensch wiltu leben seliglich). Melodija je bila
najprej priobčena ob pesmi Es ist das Heil uns kommen her (s podnaslovom Ein lied
vom gesetz und Glauben gewaltiglich mit göttlicher Gschrift verlegt) Paula Sperata v
Achtliederbuch (Nürnberg 1524). Trubarjeva notacija se ujema z notirano izdajo v
Achtliederbuch 1524 in v kancionalu Johanna Waltherja Geystlich Gesank-Buchleyn
(Wittenberg 1524). Pesem je bila izdana tudi v Tem celem catechismu, enih psalmih
(Trubar [1574] 2006, 246–48), v Dalmatinovem Tem celem catehismu, enih psalmih
(1584) ter v pesmarici Felicijana Trubarja z enakim naslovom iz leta 1595. Johann
Sebastian Bach je v letih 1732–1735 na Speratovo besedilo zložil kantato BWV 9 z is
tim naslovom.
112
Tako se je osemsto čeških bratov izselilo v Vzhodno Prusijo. Tam jih je kot
koloniste sprejel vojvoda Albrecht Pruski (1490–1568),6 ki pa jim je za na
selitev postavil pogoj, kot so ga formulirali evangeličanski teologi in pridi
garji: češki bratje so se morali priključiti deželni evangeličanski cerkvi. To
jim je praktično onemogočalo ustanavljati lastne češkobratske gmajne.
Na pomoč jim je priskočil znameniti Luthrov »učenec«, evangeličan
ski teolog, pridigar, pesnik7 in škof Pavel Speratus (1484–1551). Ta je češke
brate in njihovo gostoljubnost za trpeče v Kristusu spoznal četrt stoletja
prej, ko je deloval kot luteranski pridigar v Jihlavi in je bil zaradi svojih pri
dig leta 1523 izgnan iz Moravske. Sedaj, ko je bil škof v Kwidzynu ob spodnji
Visli, je dosegel, da so bile izvirne omejitve zmanjšane in so si češki bratje
lahko organizirali svoje gmajne, ti prvi češki reformirani verski emigran
ti pa so živeli predvsem med poljskimi Mazuri (Kwidzyn, Dąmbrówno,
Gardeja, Nidbork, danes Nidzica, Działdowo).
Češki bratje, ki so se kot verski izgnanci priselili v Vzhodno Prusijo, pa
so bili vključeni še v eno zgodovinsko dogajanje, ki odraža večplastnost in
raznolikost protestantskega duhovnega fenomena v 16. stoletju. Proti svoji
volji so se znašli sredi osiandrovske kontroverze.
Šlo je za resen spor med Andreasom Osiandrom st. (1498–1552) in lute
ranskimi teologi praktično celotnega nemškega prostora, ki so zagovarjali
6 Vojvoda Albrecht je tisk hrvaških knjig v Bibličnem zavodu v Urachu podprl s 100
renskimi goldinarji (Trubar 2015, 115–21).
7 Speratus je znan po sodelovanju z Martinom Luthrom pri sestavljanju prve lute
ranske pesmarice, Achtliederbuch (1524). Ta je obsegala osem pesmi: štiri so bile
Luthrove, tri Speratove in ena Justusa Jonasa. V svetovno glasbo se je trajno vpi
sal z besedilom pesmi Es ist das Heil uns kommen her, ki je verjetno prvo luteransko
pesemsko besedilo, ki poudarja Luthrovo misel o odrešitvi po veri. Tudi slovenska
književnost 16. stoletja je povezana s Speratom. V Trubarjevem prvem samostoj
nem kancionalu (Eni psalmi, ta celi catechismus, 1567) je objavljena pesem Starih
slovanskih Deset zapovedi, preprosto sestavljenih in na hitro popravljenih. Pesemsko
besedilo, ki ga je na tem mestu uporabil Trubar, sodi med slovenske cerkvene pes
mi predreformacijske dobe. Na slednje opozarja naslov, pa tudi dejstvo, da besedilu
med nemškimi protestantskimi pesmimi ni najti predloge (po vsebini jo je mogoče
primerjati edinole z Luthrovo pesmijo Mensch wiltu leben seliglich). Melodija je bila
najprej priobčena ob pesmi Es ist das Heil uns kommen her (s podnaslovom Ein lied
vom gesetz und Glauben gewaltiglich mit göttlicher Gschrift verlegt) Paula Sperata v
Achtliederbuch (Nürnberg 1524). Trubarjeva notacija se ujema z notirano izdajo v
Achtliederbuch 1524 in v kancionalu Johanna Waltherja Geystlich Gesank-Buchleyn
(Wittenberg 1524). Pesem je bila izdana tudi v Tem celem catechismu, enih psalmih
(Trubar [1574] 2006, 246–48), v Dalmatinovem Tem celem catehismu, enih psalmih
(1584) ter v pesmarici Felicijana Trubarja z enakim naslovom iz leta 1595. Johann
Sebastian Bach je v letih 1732–1735 na Speratovo besedilo zložil kantato BWV 9 z is
tim naslovom.
112
