Page 111 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut
P. 111
po luthrovem nastopu: med reformo in politiko
4) Vsi njihovi učitelji in voditelji, ki jim pridigajo in jih vodijo k tem
zmotam ter učijo, morajo biti predani utrakvističnim duhovni
kom, da se popravijo. H katerikoli strani dotični prestopi, po te
strani duhovniških pravilih se mora ravnati in popraviti, in to za
res takoj. Če pa se ne bodo hoteli popraviti, tedaj jih je treba dati
pod oblast in v kaznovanje gospodu najvišjemu grajskemu gro
fu [purkrabí, Burggraf] praškemu, pod kraljevsko moč, in gos
pod najvišji grajski grof naj z njimi opravi po navodilih baronov
in plemičev deželnega sodišča kot pri drugih rečeh, ki jih zadeva
postava Njegove milosti, kralja.
[...]
7) Navadne pikartske vernike vseh stanov naj k popravi in prenehan
ju njihovih zmot na moder način vodijo utrakvistični duhovniki;
baroni, plemiči, Pražani in druga mesta naj z duhovniki zasedejo
fare, ki bodo izpraznjene, in naj župnikom pustijo dohodek s fare;
če za vse cerkve ne morejo najti župnika, naj en župnik upravlja
šest far, lahko tudi več ali manj, kolikor se le lahko organizira,
za vsako faro naj ima seznam vernikov, ti pa naj hodijo v cerkev
in na pridigo ter naj se od teh duhovnikov učijo vere. (Molnár,
Rejchrtová in Rejchrt 1977, 139–40.)
S Svetojakobskim mandatom je bila češkobratski cerkvi prepovedana
vsa dejavnost: bratje so bili prisiljeni v konverzijo v Utrakvistično cerkev ali
pa sta jim grozila sodni pregon in dolgoletna ječa. Eden od Ferdinandovih
ukrepov je bil tudi zapor za Jana Augusto aprila 1548, ki je bil nato na
Praškem gradu mučen, da bi razkril svojo domnevno udeležbo v zaroti s
saškim volilnim knezom Johannom Friedrichom I. (1503–1554) proti kral
ju Ferdinandu. Obtožba je temeljila na Augustovih stikih z Wittenbergom
(Augusta je bil poleg ostalega prevajalec Luthrovega spisa Wider Hans
Worst, 1541, v češčino), toda tudi pod silo torture Augusta ni priznal ni
česar. Ker se ni hotel odreči lastni veroizpovedi in prestopiti k utrakvis
tom, je bil nato škof-sodnik čeških bratov za 16 let vržen v ostro ječo na
kraljevskem gradu Křivoklát. Toda češki plemiči, npr. Jaroslav s Pernštejna,
si niso želeli nakopati odkritega spora z lastnim kraljem in zato izvajanju
Svetojakobskega mandata niso nasprotovali. Tako so se pod udarom znaš
le tudi češkobratske gmajne na Vzhodnem Češkem – Kunvald, Žamberk,
Rychnov idr. Ker pa se češki bratje niso želeli odpovedati lastni veri, so bili
leta 1548 iz čeških mest, ki so po šmalkaldski vojni pripadla češkemu kralju
Ferdinandu, izgnani, in sicer z ukazom, da morajo zapustiti češke dežele.
111
4) Vsi njihovi učitelji in voditelji, ki jim pridigajo in jih vodijo k tem
zmotam ter učijo, morajo biti predani utrakvističnim duhovni
kom, da se popravijo. H katerikoli strani dotični prestopi, po te
strani duhovniških pravilih se mora ravnati in popraviti, in to za
res takoj. Če pa se ne bodo hoteli popraviti, tedaj jih je treba dati
pod oblast in v kaznovanje gospodu najvišjemu grajskemu gro
fu [purkrabí, Burggraf] praškemu, pod kraljevsko moč, in gos
pod najvišji grajski grof naj z njimi opravi po navodilih baronov
in plemičev deželnega sodišča kot pri drugih rečeh, ki jih zadeva
postava Njegove milosti, kralja.
[...]
7) Navadne pikartske vernike vseh stanov naj k popravi in prenehan
ju njihovih zmot na moder način vodijo utrakvistični duhovniki;
baroni, plemiči, Pražani in druga mesta naj z duhovniki zasedejo
fare, ki bodo izpraznjene, in naj župnikom pustijo dohodek s fare;
če za vse cerkve ne morejo najti župnika, naj en župnik upravlja
šest far, lahko tudi več ali manj, kolikor se le lahko organizira,
za vsako faro naj ima seznam vernikov, ti pa naj hodijo v cerkev
in na pridigo ter naj se od teh duhovnikov učijo vere. (Molnár,
Rejchrtová in Rejchrt 1977, 139–40.)
S Svetojakobskim mandatom je bila češkobratski cerkvi prepovedana
vsa dejavnost: bratje so bili prisiljeni v konverzijo v Utrakvistično cerkev ali
pa sta jim grozila sodni pregon in dolgoletna ječa. Eden od Ferdinandovih
ukrepov je bil tudi zapor za Jana Augusto aprila 1548, ki je bil nato na
Praškem gradu mučen, da bi razkril svojo domnevno udeležbo v zaroti s
saškim volilnim knezom Johannom Friedrichom I. (1503–1554) proti kral
ju Ferdinandu. Obtožba je temeljila na Augustovih stikih z Wittenbergom
(Augusta je bil poleg ostalega prevajalec Luthrovega spisa Wider Hans
Worst, 1541, v češčino), toda tudi pod silo torture Augusta ni priznal ni
česar. Ker se ni hotel odreči lastni veroizpovedi in prestopiti k utrakvis
tom, je bil nato škof-sodnik čeških bratov za 16 let vržen v ostro ječo na
kraljevskem gradu Křivoklát. Toda češki plemiči, npr. Jaroslav s Pernštejna,
si niso želeli nakopati odkritega spora z lastnim kraljem in zato izvajanju
Svetojakobskega mandata niso nasprotovali. Tako so se pod udarom znaš
le tudi češkobratske gmajne na Vzhodnem Češkem – Kunvald, Žamberk,
Rychnov idr. Ker pa se češki bratje niso želeli odpovedati lastni veri, so bili
leta 1548 iz čeških mest, ki so po šmalkaldski vojni pripadla češkemu kralju
Ferdinandu, izgnani, in sicer z ukazom, da morajo zapustiti češke dežele.
111
