Page 107 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut
P. 107
po luthrovem nastopu: med reformo in politiko
zavzel nekoliko drugačno stališče, kot ga je predvsem v spisu Vom Kriege
wider die Türken (1529) artikuliral Luther. Dojemljivi učenjak se je kljub
svoji dosledni posredujoči in spravljivi drži do vseh ter (skoraj) vsega od
svojega izhodiščnega pacifizma miselno prikopal do potrebnosti obramb
ne vojne proti Turkom, ki pa naj sledi šele tedaj, ko so izčrpane vse nevoja
ške možnosti.
V svojem spisu Utilissima consultatio de bello Turcis inferendo (1530),
ki je nastal kot odgovor na Luthrov Von Kriege wieder die Türken, je zavzel
precej bolj realistično, tuzemsko stališče kot Luther, kajti Erazmova misel
je zastran obrambe pred turško vojsko prosta vsega Luthrovega eshatolo
škega razumevanja vojne s Turki kot boja proti »dednemu sovražniku kr
ščanske vere«:
Koliko je bilo že hudega morjenja, s katerim so [Turki], barbarsko
pleme neznanega izvora, stiskali kristjane? Koliko zaselkov, oto
kov in pokrajin so že izpulili izpod krščanske oblasti? Situacija se
je obrnila tako, da se zdi, da bo, če nas ne obrani Božja desnica,
kmalu zaseden še preostanek krščanskega sveta, kajti poleg tega,
da moramo zaradi našega krščanskega občestva to nesrečo šteti
za skupno zlo, se nam more pripetiti, da bomo na koncu vsi po
tegnili enako kratek konec. Če gori pri sosedu, je ogrožena tudi
vaša imovina, predvsem pa je v nevarnosti cela vas, če požar za
jame katero od najmanjših koč. Zato je treba priteči na pomoč.
(Delumeau 1999, 99.)4
Erazmova beseda je imela takrat precejšnjo težo, humanist pa je na
vedene vrstice napisal najbrž tudi zato, ker je bil v pisemskem stiku z av
strijskimi, ogrskimi in poljskimi učenjaki, pa morda tudi zato, ker ga je
krog okoli cesarja Karla V. nagovoril, naj se javno odzove na Luthrov de
fetizem. Sta pa oba, tako Luther kot Erazem, soglašala, da ga ni boljše
ga recepta za odvrnitev turške sile, kot je s ponižnim kesanjem utolaži
ti Božjo jezo.
Kolesa zgodovine v 16. stoletju namreč še niso v celoti sukale bolj ali
manj racionalne odločitve na bojnem polju, vojna sreča, spretnost in po
gum vojščakov, temveč po malem, toda odločilno še vedno Vsevišnji.
4 Pri pripravi pričujoče monografije za izdajo sem imel pri roki popolno digitalizi
rano verzijo integralnega izvirnega tiska pod signaturo 999/Hist.pol.4185, ki jo je
pripravila Staatliche Bibliothek Regensburg (Münchener DigitalisierungsZentrum,
Digitale Bibliothek, VD16 E 3652): http://mdz-nbn-resolving.de/urn:nbn:de:bvb:1 2
-bsb11098764-7.
107
zavzel nekoliko drugačno stališče, kot ga je predvsem v spisu Vom Kriege
wider die Türken (1529) artikuliral Luther. Dojemljivi učenjak se je kljub
svoji dosledni posredujoči in spravljivi drži do vseh ter (skoraj) vsega od
svojega izhodiščnega pacifizma miselno prikopal do potrebnosti obramb
ne vojne proti Turkom, ki pa naj sledi šele tedaj, ko so izčrpane vse nevoja
ške možnosti.
V svojem spisu Utilissima consultatio de bello Turcis inferendo (1530),
ki je nastal kot odgovor na Luthrov Von Kriege wieder die Türken, je zavzel
precej bolj realistično, tuzemsko stališče kot Luther, kajti Erazmova misel
je zastran obrambe pred turško vojsko prosta vsega Luthrovega eshatolo
škega razumevanja vojne s Turki kot boja proti »dednemu sovražniku kr
ščanske vere«:
Koliko je bilo že hudega morjenja, s katerim so [Turki], barbarsko
pleme neznanega izvora, stiskali kristjane? Koliko zaselkov, oto
kov in pokrajin so že izpulili izpod krščanske oblasti? Situacija se
je obrnila tako, da se zdi, da bo, če nas ne obrani Božja desnica,
kmalu zaseden še preostanek krščanskega sveta, kajti poleg tega,
da moramo zaradi našega krščanskega občestva to nesrečo šteti
za skupno zlo, se nam more pripetiti, da bomo na koncu vsi po
tegnili enako kratek konec. Če gori pri sosedu, je ogrožena tudi
vaša imovina, predvsem pa je v nevarnosti cela vas, če požar za
jame katero od najmanjših koč. Zato je treba priteči na pomoč.
(Delumeau 1999, 99.)4
Erazmova beseda je imela takrat precejšnjo težo, humanist pa je na
vedene vrstice napisal najbrž tudi zato, ker je bil v pisemskem stiku z av
strijskimi, ogrskimi in poljskimi učenjaki, pa morda tudi zato, ker ga je
krog okoli cesarja Karla V. nagovoril, naj se javno odzove na Luthrov de
fetizem. Sta pa oba, tako Luther kot Erazem, soglašala, da ga ni boljše
ga recepta za odvrnitev turške sile, kot je s ponižnim kesanjem utolaži
ti Božjo jezo.
Kolesa zgodovine v 16. stoletju namreč še niso v celoti sukale bolj ali
manj racionalne odločitve na bojnem polju, vojna sreča, spretnost in po
gum vojščakov, temveč po malem, toda odločilno še vedno Vsevišnji.
4 Pri pripravi pričujoče monografije za izdajo sem imel pri roki popolno digitalizi
rano verzijo integralnega izvirnega tiska pod signaturo 999/Hist.pol.4185, ki jo je
pripravila Staatliche Bibliothek Regensburg (Münchener DigitalisierungsZentrum,
Digitale Bibliothek, VD16 E 3652): http://mdz-nbn-resolving.de/urn:nbn:de:bvb:1 2
-bsb11098764-7.
107
