Page 105 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut
P. 105
po luthrovem nastopu: med reformo in politiko
sekundiral Beneš Bavorinský, češki bratje pa so se pod njunim vodstvom
tudi v nauku o zakramentih prilagodili Luthrovim pogledom. Dotlej so si
cer ne v enakem pomenu kot Rimska cerkev pripoznavali sedem zakra
mentov, poslej pa le dva – Gospodovo večerjo in krst. Poleg tega so se pod
Luthrovim vplivom počasi znebili zadržkov do poroke, kajti Augusta je
1535. v pridigi o zakonskem stanu poudaril, da je družinsko življenje nekaj
dobrega, da slednjega ni treba zametati na račun celibata in askeze ter da je
treba biti za družinsko srečo in otroke hvaležen.
Izjemno pomembna sprememba »kurza« pa se začne med češkimi bra
ti dogajati po natisu dela z naslovom Kniha o pravém náboženství (1543) iz
pod peresa Beneša Bavorinskega. Temeljna ugotovitev te knjige je namreč,
da pot kristjana ne pomeni puščavniške ločitve od družbe in tudi ne zah
teva socialne obstranskosti, temveč vodi sredi posameznikovih bližnjih ter
da je srž krščanskega življenja v tem, da vsak vernik sledi Bogu z marljivim
izpolnjevanjem državljanskih dolžnosti, tudi s sodelovanjem v mestni in
deželni upravi. In celo s prevzemanjem vojaških poveljniških funkcij, kot
so tedaj pritikale plemiškemu stanu.
Slednje je bil komaj predstavljiv premik glede na 15. stoletje, ko so se
češki bratje odločno otepali vsakega sodelovanja v mestni upravi, kot mest
ni sodniki, svetniki ali biriči, bognedaj rablji, celo prisege meščana-priče
pred sodiščem so se branili, takisto pa do brata Beneša Bavorinskega ni
bilo niti misliti, da bi se poprijeli poklica najemniškega vojaka, orožarja ali
trgovca z orožjem.
Sprememba, ki jo je Bavorinský uspešno uveljavil med svojimi sobrati,
je kajpak razložljiva s tedanjo vojaško in politično situacijo v Srednji Evropi.
Tesno je namreč povezana s »turško silo«, ki je povzročila, da so tedaj tudi
najmirnejši med najkrotkejšimi, med njimi Erazem Rotterdamski, poziva
li na preventivno vojno zoper mohamedanske Turke, zlasti po Sulejmana
Veličastnega obleganju Dunaja 1529., ko so turške plenilske čete ob Donavi
prodrle nič manj kot do Regensburga in nagnale velik strah v kosti celo
meščanom v Strassburgu, bernski mestni očetje pa so nekaj let kasneje,
1543., v znak spokornega življenja in v želji ponovno prejeti Božjo milost
zoper Turke prepovedali vsak ples, glasno muziko in vsakršno javno vese
lje (prim. Vinkler 2011, 31–44, 63)
Erazem je bil svojim sočasnikom znan kot nebojevit človek, toda tudi
kot »homo per se« in kot prodoren ter ugleden humanist, ki v sporih ne
pritrkuje nobeni strani in ga nihče tudi ne more (pod)kupiti. Zato je bila
teža njegove besede zastran »Turkov« znatna, do »turškega vprašanja« pa je
105
sekundiral Beneš Bavorinský, češki bratje pa so se pod njunim vodstvom
tudi v nauku o zakramentih prilagodili Luthrovim pogledom. Dotlej so si
cer ne v enakem pomenu kot Rimska cerkev pripoznavali sedem zakra
mentov, poslej pa le dva – Gospodovo večerjo in krst. Poleg tega so se pod
Luthrovim vplivom počasi znebili zadržkov do poroke, kajti Augusta je
1535. v pridigi o zakonskem stanu poudaril, da je družinsko življenje nekaj
dobrega, da slednjega ni treba zametati na račun celibata in askeze ter da je
treba biti za družinsko srečo in otroke hvaležen.
Izjemno pomembna sprememba »kurza« pa se začne med češkimi bra
ti dogajati po natisu dela z naslovom Kniha o pravém náboženství (1543) iz
pod peresa Beneša Bavorinskega. Temeljna ugotovitev te knjige je namreč,
da pot kristjana ne pomeni puščavniške ločitve od družbe in tudi ne zah
teva socialne obstranskosti, temveč vodi sredi posameznikovih bližnjih ter
da je srž krščanskega življenja v tem, da vsak vernik sledi Bogu z marljivim
izpolnjevanjem državljanskih dolžnosti, tudi s sodelovanjem v mestni in
deželni upravi. In celo s prevzemanjem vojaških poveljniških funkcij, kot
so tedaj pritikale plemiškemu stanu.
Slednje je bil komaj predstavljiv premik glede na 15. stoletje, ko so se
češki bratje odločno otepali vsakega sodelovanja v mestni upravi, kot mest
ni sodniki, svetniki ali biriči, bognedaj rablji, celo prisege meščana-priče
pred sodiščem so se branili, takisto pa do brata Beneša Bavorinskega ni
bilo niti misliti, da bi se poprijeli poklica najemniškega vojaka, orožarja ali
trgovca z orožjem.
Sprememba, ki jo je Bavorinský uspešno uveljavil med svojimi sobrati,
je kajpak razložljiva s tedanjo vojaško in politično situacijo v Srednji Evropi.
Tesno je namreč povezana s »turško silo«, ki je povzročila, da so tedaj tudi
najmirnejši med najkrotkejšimi, med njimi Erazem Rotterdamski, poziva
li na preventivno vojno zoper mohamedanske Turke, zlasti po Sulejmana
Veličastnega obleganju Dunaja 1529., ko so turške plenilske čete ob Donavi
prodrle nič manj kot do Regensburga in nagnale velik strah v kosti celo
meščanom v Strassburgu, bernski mestni očetje pa so nekaj let kasneje,
1543., v znak spokornega življenja in v želji ponovno prejeti Božjo milost
zoper Turke prepovedali vsak ples, glasno muziko in vsakršno javno vese
lje (prim. Vinkler 2011, 31–44, 63)
Erazem je bil svojim sočasnikom znan kot nebojevit človek, toda tudi
kot »homo per se« in kot prodoren ter ugleden humanist, ki v sporih ne
pritrkuje nobeni strani in ga nihče tudi ne more (pod)kupiti. Zato je bila
teža njegove besede zastran »Turkov« znatna, do »turškega vprašanja« pa je
105
