Page 24 - Tiffany L. Hutchins, Patricia A. Prelock, Nika Knez in Maša Vidmar. 2020. Vedenjske naloge teorije uma: priročnik in naloge. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 24
Zanesljivost
Notranja skladnost. Notranja skladnost izvirne različice je bila preučena z upo-
rabo Cronbach alfa koeficienta, ki je merilo homogenosti vsebine (McCau-
ley, 2001). Visok koeficient nakazuje, da postavke odražajo enoten konstrukt. V
skladu s konvencionalnimi smernicami se Cronbach alfa α = 0,70 šteje za »pri-
mernega«, α = 0,80 za »dobrega«, α = 0,90 pa za »odličnega«. Analiza je po-
kazala, da je notranja skladnost baterije nalog dosegla α = 0,91 pri T1 in α =
0,94 pri T2, kar predstavlja »odlično« skladnost med postavkami. Na sloven-
skem vzorcu (Knez, 2017) smo zanesljivost vedenjskih nalog prav tako preveri-
li s Cronbach alfa koeficientom, ki je pokazal primerno notranjo skladnost ve-
denjskih nalog in sicer α = 0,77.
Test-retest zanesljivost po posameznih postavkah. V prvotni različici baterije
nalog so vse, razen treh postavk pokazale sprejemljive ravni test-retest zane-
sljivosti (Hutchins in sod., 2008). Te postavke so bile pozneje izpuščene ali spre-
menjene. Ena postavka, ki je bila bistveno spremenjena (tj. naloga D), še ni bila
ponovno formalno ovrednotena glede test-retest zanesljivosti.
24 Test-retest zanesljivost in dolžina intervala. Za evalvacijo učinka dolžine test-
-retest intervala so bile izvedene primerjave med krajšimi (2–7 tednov) in dalj-
šimi intervali (8–16 tednov). t-test za neodvisne vzorce ni pokazal učinka. Skla-
dno s tem rezultatom, tudi Pearsonov r ni pokazal nobene povezave glede
spremembe ocene od T1 do T2 in dolžino intervala med izvedbami. Obe ana-
lizi sta pokazali, da odstopanje v intervalu ni bistveno vplivalo na test-retest
zanesljivost.
Test-retest zanesljivost in Verbalna mentalna starost (VMA). Da bi ugotovi-
li, ali se zanesljivost razlikuje glede na VMA (ocenjeno s PPVT-III), so bili udele-
ženci razdeljeni v dve skupini glede na spremembo njihove ocene med T1 in
T2. Primerjali so »dosledne posameznike« (sprememba 0 do 1 točke) in „nedo-
sledne posameznike“ (sprememba 2 ali več točk). t-test za neodvisne vzorce
tudi tukaj ni pokazal učinka. Da bi ugotovili, ali se je skladnost reševanja spre-
minjala glede na postavljeno diagnozo, so primerjali spremembo ocene od T1
do T2 med otroki z diagnozo avtizma (n = 8) in pervazivno razvojno motnjo
(n = 7). Ker sta bila v vzorcu samo dva otroka diagnosticirana z Aspergerjevo
motnjo, so podatke za omenjena posameznika opustili iz te analize. t-test za
neodvisne vzorce ni pokazal učinka diagnoze na zanesljivost. Povprečna vred-
nost za dva otroka z Aspergerjevo motnjo je bila skoraj enaka povprečjem dru-
gih dveh skupin. Zanesljivost in VMA sta bili raziskani tudi z uporabo Pearso-
novega r, ki je vključeval celoten vzorec udeležencev. Med VMA in spremembo
ocene od T1 do T2 se učinek ni pokazal. Glede na analize razlik in povezanosti
je bilo torej ugotovljeno, da spremembe pri VMA niso povezane s spremem-
bami v zanesljivosti.
vedenjske naloge teorije uma: priročnik in naloge
Notranja skladnost. Notranja skladnost izvirne različice je bila preučena z upo-
rabo Cronbach alfa koeficienta, ki je merilo homogenosti vsebine (McCau-
ley, 2001). Visok koeficient nakazuje, da postavke odražajo enoten konstrukt. V
skladu s konvencionalnimi smernicami se Cronbach alfa α = 0,70 šteje za »pri-
mernega«, α = 0,80 za »dobrega«, α = 0,90 pa za »odličnega«. Analiza je po-
kazala, da je notranja skladnost baterije nalog dosegla α = 0,91 pri T1 in α =
0,94 pri T2, kar predstavlja »odlično« skladnost med postavkami. Na sloven-
skem vzorcu (Knez, 2017) smo zanesljivost vedenjskih nalog prav tako preveri-
li s Cronbach alfa koeficientom, ki je pokazal primerno notranjo skladnost ve-
denjskih nalog in sicer α = 0,77.
Test-retest zanesljivost po posameznih postavkah. V prvotni različici baterije
nalog so vse, razen treh postavk pokazale sprejemljive ravni test-retest zane-
sljivosti (Hutchins in sod., 2008). Te postavke so bile pozneje izpuščene ali spre-
menjene. Ena postavka, ki je bila bistveno spremenjena (tj. naloga D), še ni bila
ponovno formalno ovrednotena glede test-retest zanesljivosti.
24 Test-retest zanesljivost in dolžina intervala. Za evalvacijo učinka dolžine test-
-retest intervala so bile izvedene primerjave med krajšimi (2–7 tednov) in dalj-
šimi intervali (8–16 tednov). t-test za neodvisne vzorce ni pokazal učinka. Skla-
dno s tem rezultatom, tudi Pearsonov r ni pokazal nobene povezave glede
spremembe ocene od T1 do T2 in dolžino intervala med izvedbami. Obe ana-
lizi sta pokazali, da odstopanje v intervalu ni bistveno vplivalo na test-retest
zanesljivost.
Test-retest zanesljivost in Verbalna mentalna starost (VMA). Da bi ugotovi-
li, ali se zanesljivost razlikuje glede na VMA (ocenjeno s PPVT-III), so bili udele-
ženci razdeljeni v dve skupini glede na spremembo njihove ocene med T1 in
T2. Primerjali so »dosledne posameznike« (sprememba 0 do 1 točke) in „nedo-
sledne posameznike“ (sprememba 2 ali več točk). t-test za neodvisne vzorce
tudi tukaj ni pokazal učinka. Da bi ugotovili, ali se je skladnost reševanja spre-
minjala glede na postavljeno diagnozo, so primerjali spremembo ocene od T1
do T2 med otroki z diagnozo avtizma (n = 8) in pervazivno razvojno motnjo
(n = 7). Ker sta bila v vzorcu samo dva otroka diagnosticirana z Aspergerjevo
motnjo, so podatke za omenjena posameznika opustili iz te analize. t-test za
neodvisne vzorce ni pokazal učinka diagnoze na zanesljivost. Povprečna vred-
nost za dva otroka z Aspergerjevo motnjo je bila skoraj enaka povprečjem dru-
gih dveh skupin. Zanesljivost in VMA sta bili raziskani tudi z uporabo Pearso-
novega r, ki je vključeval celoten vzorec udeležencev. Med VMA in spremembo
ocene od T1 do T2 se učinek ni pokazal. Glede na analize razlik in povezanosti
je bilo torej ugotovljeno, da spremembe pri VMA niso povezane s spremem-
bami v zanesljivosti.
vedenjske naloge teorije uma: priročnik in naloge
