Page 19 - Tiffany L. Hutchins, Patricia A. Prelock, Nika Knez in Maša Vidmar. 2020. Vedenjske naloge teorije uma: priročnik in naloge. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 19
TV 15: Napačna prepričanja drugega reda (sklepanje, o tem, da imajo 19
ljudje lahko napačna prepričanja o prepričanjih drugih ljudi)
Točkovanje
Kontrolna vprašanja (KV). Naloge vsebujejo kontrolna vprašanja, na katere mo-
ra otrok odgovoriti pravilno, preden lahko dobi točke na testnih vprašanjih.
Kontrolna vprašanja niso točkovana enako kot testna vprašanja (0 ali 1). Pri
njih označimo zgolj, ali je otrok nanje odgovoril pravilno (P) ali napačno (N).
Če otrok napačno odgovori na kontrolno vprašanje, se naloga zaključi, nadalj-
nja testna vprašanja pri tej nalogi se točkujejo z 0. Izvajanje se v tem primeru
nadaljuje z naslednjo nalogo. Če otrok napačno odgovori na katerih koli pet
kontrolnih vprašanj (ni nujno, da si sledijo zaporedoma), pa je potrebno izva-
janje v celoti prekiniti.
Testna vprašanja (TV). Točke na Vedenjskih nalogah teorije uma otrok do-
bi, ko pravilno reši testno vprašanje in vsa pripadajoča kontrolna vprašanja. Za
vsako testno vprašanje je možno dobiti 0 (če ne odgovori pravilno) ali pa 1 toč-
ko (če odgovori pravilno). V skladu s postopkom točkovanja, otroci ne dobi-
jo točk pri testnih vprašanjih, v primeru, ko je njihov odgovor na pripadajoče
kontrolno vprašanje napačen. Skupni dosežek torej predstavlja število točk na
testnih vprašanjih (seštevek vseh pravilnih odgovorov). To število se določi na
listi za točkovanje – rezultat se zapiše/izračuna na dnu obrazca. Možni rezulta-
ti se gibljejo od 0 do 15, pri čemer višje vrednosti kažejo na bolj razvito teori-
jo uma. Pri razlagi je potrebno upoštevati, da gre za ordinalno mersko lestvico.
Ker se naloge stopnjujejo v težavnosti in vprašanja proti koncu preizkusa ver-
jetno odražajo višjo ali bolj razvito znanje o teoriji uma, lahko analiza zgolj su-
rovih ordinalnih rezultatov prikrije znanje o teoriji uma, v primeru, da posamez-
nik pri začetnih nalogah ni uspešen, težavnejše naloge pa odgovori pravilno.
To se sicer redko zgodi, saj je baterija nalog sestavljena tako, da prehaja od re-
lativno preprostih vidikov teorije uma, ki se v otrokovem razvoju pojavijo zgo-
daj, do bolj zapletenih in bolj sofisticiranih vidikov teorije uma, ki se v otroko-
vem razvoju pojavijo kasneje. Čeprav je ToMI-2 v primerjavi s ToMTB vsebinsko
bolj obsežen, sta merska pripomočka oblikovana in normirana sočasno, da bi
skupaj z njima lažje ocenili teorijo uma na treh splošnih razvojnih stopnjah:
oba pripomočka obsegata zgodnjo razvojno raven teorije uma, ki se pojavi
med 1. in 3. letom starosti, osnovno razvojno raven teorije uma, ki se pojavi pri
predšolskih otrocih, med 3,5. in 5,5. letom starosti ter napredno razvojno raven
teorije uma, ki se pojavi kasneje v otroštvu in sicer med 5,5. in 8. letom staros-
ti. Na vedenjskih nalogah teorije uma testna vprašanja od 1 do 5 sodijo v pod-
lestvico zgodnje razvojne ravni teorije uma, testna vprašanja od 6 do 10 sodijo
vedenjske naloge teorije uma
ljudje lahko napačna prepričanja o prepričanjih drugih ljudi)
Točkovanje
Kontrolna vprašanja (KV). Naloge vsebujejo kontrolna vprašanja, na katere mo-
ra otrok odgovoriti pravilno, preden lahko dobi točke na testnih vprašanjih.
Kontrolna vprašanja niso točkovana enako kot testna vprašanja (0 ali 1). Pri
njih označimo zgolj, ali je otrok nanje odgovoril pravilno (P) ali napačno (N).
Če otrok napačno odgovori na kontrolno vprašanje, se naloga zaključi, nadalj-
nja testna vprašanja pri tej nalogi se točkujejo z 0. Izvajanje se v tem primeru
nadaljuje z naslednjo nalogo. Če otrok napačno odgovori na katerih koli pet
kontrolnih vprašanj (ni nujno, da si sledijo zaporedoma), pa je potrebno izva-
janje v celoti prekiniti.
Testna vprašanja (TV). Točke na Vedenjskih nalogah teorije uma otrok do-
bi, ko pravilno reši testno vprašanje in vsa pripadajoča kontrolna vprašanja. Za
vsako testno vprašanje je možno dobiti 0 (če ne odgovori pravilno) ali pa 1 toč-
ko (če odgovori pravilno). V skladu s postopkom točkovanja, otroci ne dobi-
jo točk pri testnih vprašanjih, v primeru, ko je njihov odgovor na pripadajoče
kontrolno vprašanje napačen. Skupni dosežek torej predstavlja število točk na
testnih vprašanjih (seštevek vseh pravilnih odgovorov). To število se določi na
listi za točkovanje – rezultat se zapiše/izračuna na dnu obrazca. Možni rezulta-
ti se gibljejo od 0 do 15, pri čemer višje vrednosti kažejo na bolj razvito teori-
jo uma. Pri razlagi je potrebno upoštevati, da gre za ordinalno mersko lestvico.
Ker se naloge stopnjujejo v težavnosti in vprašanja proti koncu preizkusa ver-
jetno odražajo višjo ali bolj razvito znanje o teoriji uma, lahko analiza zgolj su-
rovih ordinalnih rezultatov prikrije znanje o teoriji uma, v primeru, da posamez-
nik pri začetnih nalogah ni uspešen, težavnejše naloge pa odgovori pravilno.
To se sicer redko zgodi, saj je baterija nalog sestavljena tako, da prehaja od re-
lativno preprostih vidikov teorije uma, ki se v otrokovem razvoju pojavijo zgo-
daj, do bolj zapletenih in bolj sofisticiranih vidikov teorije uma, ki se v otroko-
vem razvoju pojavijo kasneje. Čeprav je ToMI-2 v primerjavi s ToMTB vsebinsko
bolj obsežen, sta merska pripomočka oblikovana in normirana sočasno, da bi
skupaj z njima lažje ocenili teorijo uma na treh splošnih razvojnih stopnjah:
oba pripomočka obsegata zgodnjo razvojno raven teorije uma, ki se pojavi
med 1. in 3. letom starosti, osnovno razvojno raven teorije uma, ki se pojavi pri
predšolskih otrocih, med 3,5. in 5,5. letom starosti ter napredno razvojno raven
teorije uma, ki se pojavi kasneje v otroštvu in sicer med 5,5. in 8. letom staros-
ti. Na vedenjskih nalogah teorije uma testna vprašanja od 1 do 5 sodijo v pod-
lestvico zgodnje razvojne ravni teorije uma, testna vprašanja od 6 do 10 sodijo
vedenjske naloge teorije uma
