Page 69 - Giorgio Di Pietro, Federico Biagi, Patricia Costa, Zbigniew Karpinski, Jacopo Mazza. 2020. Verjeten vpliv epidemije COVID‑19 na izobraževanje: Razmisleki, ki temeljijo na obstoječi literaturiin nedavnih mednarodnih zbirkah podatkov. Ljubljana: Pedagoški inštitut.

rilogi 69

Priloga 1

Izračun »konzervativne« ocene povprečnega učinka epidemije
COVID-19 na učenje učencev v nekaj izbranih državah EU

Namen priloge je podati grobo oceno povprečnega vpliva epidemije CO-
VID-19 na učenje učencev v nekaj izbranih državah EU, vendar je upoštevan le
izgubljeni čas učenja, ki je posledica prehoda poučevanja iz učilnice na splet.
To pomeni, da so ocene »konzervativne« in zato po vsej verjetnosti ne prika-
zujejo dejanske izgube znanja. Kot je bilo že navedeno, naj bi poleg epide-
mije COVID-19 tudi drugi dejavniki negativno vplivali na dosežke učencev (tj.
stres, sprememba v načinu interakcije učencev in pomanjkanje motivacije za
učenje).1

Francija

V Franciji so šole zaprli 16. marca 2020, postopno pa so jih začeli znova odpi-
rati po 11. maju 2020. Mlajši otroci, vključno s predšolskimi otroki, so se v šolo
vrnili med prvimi (čeprav so odločitev o tem prostovoljno sprejeli starši). Ana-
liza zato zajema obdobje od 16. marca do 11. maja. Vendar je treba upošteva-
ti, da bi bile zaradi velikonočnih praznikov v tem obdobju šole dva tedna zapr-
te ne glede na epidemijo COVID-19, zato je zamujeno obdobje skupaj trajalo
šest šolskih tednov.

1 Predpostavke, ki so opisane v opombah 66 in 68, prav tako nakazujejo, da ocene izgube znanja za-
radi bolezni COVID-19 niso točne, čeprav upoštevajo le zamujeni čas učenja.